1-2. Ke’ng seo re swanetšego go dula re se dira, le ka morago ga kolobetšo? Hlalosa.

 O HLWEKIŠA legae la gago gakae? Mohlomongwe pele o hudugela moo o dulago gona, o ile wa thoma pele ka go hlwekiša ka mo go tseneletšego. Eupša go tla direga’ng ge e ba o ka se sa hlwekiša gape? Go molaleng gore legae la gago le tlo tlala ka marole le ditšhila. O swanetše go dula o hlwekiša legae gago gore le dule le kgahliša.

² Ka mo go swanago re swanetše go dula re lokiša tsela yeo re naganago ka yona le yeo re dirago dilo ka yona. Re ile ra swanelwa ke go dira diphetogo tše itšego pele re kolobetšwa e le gore re kgone go “[itlhwekiša] ditšhileng tšohle tša nama le tša moya.” (2 Bakor. 7:1) Eupša ga bjale, re swanetše go kwa keletšo ya moapostola Paulo ye e rego “le dule  le mpshafatšwa.” (Baef. 4:23) Ke ka baka la’ng re swanetše go dula re mpshafatšwa? Ka gobane ge e ba re ka se mpshafatšwe, Jehofa a ka re lebelela re le ba sa hlwekago. E le gore re kgahliše Jehofa re swanetše go dula re hlahloba tsela yeo re naganago ka yona, yeo re dirago dilo ka yona le dilo tšeo re di kganyogago.

3. Go fetola menagano go bolela’ng? (Baroma 12:2)

³ Go nyakega eng, gore re kgone go fetola menagano ya rena? (Bala Baroma 12:2.) Polelwana ya Segerika yeo e rego “go fetola menagano ya lena” e ka fetolelwa gape e le “go mpshafatša menagano ya lena.” Ka gona se ga se bolele gore re swanetše go no dira dilo tše itšego gabotse. Eupša se ra gore re swanetše go hlahloba motho yo re lego yena ka gare ke moka re dire diphetogo  tšeo di nyakegago maphelong a rena e le gore re kgone go kgahliša Jehofa. Ga se selo seo re se dirago gatee ya ba moka, eupša re swanetše go itlhahloba ka mehla.

4. Re ka dira’ng gore tshepedišo ye ya dilo e se ke ya šušumetša tsela yeo re naganago ka yona?

⁴ Ge re tla be re phethagetše, re tlo kgona go dula re kgahliša Jehofa ka dilo ka moka tšeo re di dirago. Gona bjale, re swanetše go šoma ka thata gore re kgahliše Jehofa. Go Baroma 12:2 Paulo o re, re swanetše gore re fetole menagano ya rena, e le gore re tsebe seo Modimo a nyakago gore re se dire. Go e na le gore re dumelele lefase le, leo le laolwago ke Sathane le laola tsela yeo re naganago ka yona, sa pele re swanetše go itlhahloba, go bona ge e ba re dumelela Modimo e eba yena a re hlahlago ge re dira diphetho le dilo tšeo re nyakago go di dira go mo hlankela goba ge e ba re dumelela lefase le, e eba lona le re hlahlago.

5. Re ka hlahloba bjang tsela yeo re naganago ka yona ge letšatši la Jehofa le dutše batamela? (Bona seswantšho.)

⁵ Jehofa o nyaka gore, ‘re dule re nagana ka go ba gona ga letšatši la gagwe.’ (2 Pet. 3:12) Ka mohlala, o ka ipotšiša gore: ‘Na tsela yeo ke phelago ka yona e a bontšha gore ke a kwešiša gore bofelo bo tlo fihla e se kgale? Diphetho tšeo ke di dirago tša mabapi le thuto goba mošomo di bontšha gore, go hlankela Jehofa go tla pele bophelong bja ka? Na ke na le tumelo ya gore Jehofa o tla hlokomela nna le lapa la gešo goba na ke dulela go nagana ka dilo tše di bonagalago?’ Nagana gore Jehofa o thaba bjang, ge a bona re phela ka tsela yeo e sepedišanago le thato ya gagwe.—Mat. 6:25-27, 33; Bafil. 4:12, 13.

6. Re swanetše go tšwela pele re dira’ng?

⁶ Ka mehla re swanetše go hlahloba tsela yeo re naganago ka yona le go dira diphetogo tšeo di nyakegago. Paulo o ile a botša  Bakorinthe gore: “Dulang le itekola go bona ge e ba le sa le tumelong, dulang le itlhatsela seo lena ka noši le lego sona.” (2 Bakor. 13:5) Go ba “tumelong” ga go bolele feela go ba dibokeng le go bolela ditaba tše dibotse ka mehla. Go akaretša le tsela yeo re naganago ka yona, dilo tšeo re di kganyogago le maikemišetšo a rena. Re swanetše go fetola menagano ya rena ka go bala Lentšu la Modimo, re ithute go nagana go swana le yena e bile re dire sohle seo re ka se kgonago gore re kgahliše Jehofa.—1 Bakor. 2:14-16.

7. Go ya ka Baefeso 4:31, 32, ke’ng seo re swanetšego go se dira, gona ke ka baka la’ng go ka ba thata go se dira?

⁷ Bala Baefeso 4:31, 32. Selo se sengwe sa bohlokwa seo re swanetšego go se dira, ke go ‘apara semelo se sefsa.’ (Baef. 4:24) Re swanetše go šoma ka thata gore re kgone go dira seo. Mekgwa e mengwe e mebe yeo re swanetšego go šoma ka thata gore re e tlogele ke go boloka sekgopi, go ba bogale le go befelwa. Ke ka baka la’ng go ka se be bonolo go tlogela mekgwa ye? Ka gobane ka dinako tše dingwe, mekgwa ye e metše ka medu ka mo gare ga rena. Ka mohlala Beibele e re batho ba bangwe ke ‘ba bogale’ e bile ba ‘befelwa’ kudu. (Die. 29:22) Motho yo a nago le mekgwa ye a ka swanelwa ke go šoma ka thata gore a e tlogele le ka morago ga ge a kolobeditšwe. Seo re tlo se bona mohlaleng o latelago.

8-9. Phihlelo ya Stephen e bontšha bjang bohlokwa bja go lahla mekgwa e mebe?

⁸ Ngwanabo rena yo mongwe yo a bitšwago Stephen o be a na le bothata bja go laola kgalefo ya gagwe. O re: “Le ka morago ga ge ke kolobeditšwe, ke ile ka swanelwa ke go dula ke lwela go laola kgalefo ya ka. Ka mohlala, ka letšatši le lengwe ge re be re le tšhemong, ke ile ka kitimiša lehodu le lengwe leo le bego le utswitše radio ka koloing ya ka. Ke rile ge ke fihla kgauswi le yena, a lahla radio ke moka a tšhaba. Ge ke be ke botša ba bangwe gore ke hweditše bjang radio ya ka, mogolo yo mongwe sehlopheng sa rena o ile a mpotšiša gore, ‘Stephen, o be o tlo mo dira’ng ge nkabe o mo sware?’ Potšišo yeo e ile ya dira gore ke naganišiše gomme ke lwele go dula ke na le khutšo.” b

⁹ Phihlelo ya Stephen e bontšha gore mokgwa o mobe o ka tšwelela re sa nagana le ge re be re ipotša gore re o tlogetše. Ge e ba seo se ka go diragalela o se ke wa nyama, goba wa nagana gore o Mokriste yo mobe. Le moapostola Paulo o boletše gore: “Ge ke kganyoga go dira se se lokilego, se sebe se gona go nna.” (Baroma 7:21-23) Bjalo ka Bakriste, re dula re elwa le mekgwa e mebe yeo e swanago le marole goba ditšhila tšeo di bago gona ka magaeng a rena. Re swanetše go dula re šoma ka thata gore re dule re hlwekile. Re ka dira seo bjang?

10. Re ka dira’ng gore re lahle mekgwa e sa kgahlišego? (1 Johane 5:14, 15)

¹⁰ Rapela Jehofa o mmotše ka mekgwa yeo o thatafalelwago ke go e tlogela o kgodišegile gore o tla go kwa gomme a go thuša. (Bala 1 Johane 5:14, 15.) Le ge Jehofa a ka se tloše mokgwa woo ka mohlolo, eupša o tla go thuša go o lwantšha. (1 Pet. 5:10) Ge o dutše o rapela o se ke wa dira dilo tšeo di ka go dirago gore o boele mekgweng e mebe. Ka mohlala, o se ke wa lebelela dimubi, mananeo a thelebišene goba wa bala dipuku tšeo di bolelago kudu ka batho bao ba nago le mekgwa yeo o nyakago go e tlogela, e bile o se ke wa nagana kudu ka kganyogo ya go dira dilo tše mpe.—Bafil. 4:8; Bakol. 3:2.

11. Ke’ng seo re swanetšego go se dira ge re dutše re apara semelo se sefsa?

 ¹¹ Go bohlokwa gore re lahle semelo sa kgale, gomme re apare se sefsa. Re ka dira seo bjang? Re ka ithuta go ekiša Jehofa ge re dutše re ithuta ka dika tša gagwe. (Baef. 5:1, 2) Ka mohlala, ge re bala pego ya Beibele yeo e bolelago ka go lebalela ga Jehofa, re ka ipotšiša gore, ‘Na ke lebalela batho ba bangwe?’ Ge re bala ka tsela yeo Jehofa a šokelago bao ba se nago sa bona, re ka ipotšiša gore, ‘Na le nna, ke šokela batho ba bangwe gomme ka bontšha seo ka go ba thuša?’ Tšwela pele o fetola monagano wa gago ka go apara semelo se sefsa, gomme ge o dutše o dira bjalo, o se ke wa iphelela pelo.

12. Stephen o bone bjang gore Beibele e na le matla a go fetoša maphelo?

¹² Stephen, yo re boletšego ka yena pejana, o ile a bona gore ganyenyane-ganyenyane o be a kgona go apara semelo se sefsa. O itše: “Le ka morago ga ge ke kolobeditšwe, ke ile ka kopana le maemo ao a bego a dira gore ke laole kgalefo ya ka. Ke ithutile gore ke tloge go batho bao ba dirago gore ke galefe goba ke leke go okobatša boemo ka ditsela tše dingwe. Batho ba bantši go akaretša le mosadi wa ka ba ile ba ntheta ka baka la tsela yeo ke ilego ka swaragana le maemo a ka yona. Le nna ke be ke maketše! Ga ke ithete ge ke kgonne go dira diphetogo tše bophelong bja ka. Go e na le moo, ke dumela gore Beibele e na le matla a go fetoša maphelo.”

13. Ke’ng seo se tlo re thušago go hlagolela go ba le kganyogo ya go dira dilo tše di lokilego? (Bagalatia 5:16)

¹³ Bala Bagalatia 5:16. Jehofa o re nea moya wa gagwe o mokgethwa gore o re thuše go lwela go dira dilo tše dibotse. Ge re ithuta Lentšu la Modimo, re dumelela moya o mokgethwa gore e be wona o re hlahlago, e bile re hwetša moya o mokgethwa ge re e ba gona dibokeng. Ge re le dibokeng tša Bokriste re fetša nako le bana babo rena le dikgaetšedi bao ba lekago go dira dilo tšeo di lokilego tšeo le rena re lekago go di dira e bile seo se a re kgothatša. (Baheb. 10:24, 25; 13:7) Le gona, ge re rapela Jehofa go tšwa pelong, re mo kgopela gore a re thuše go lwantšha bofokodi bjo itšego o tlo re nea moya o mokgethwa wo o tlo re tiišago le go re thuša go lwantšha bofokodi bjo. Le ge go dira dilo tšeo go ka se tloše kganyogo ya go dira dilo tše mpe eupša go ka re thuša gore re lwantšhane le dikganyogo tšeo. Bagalatia 5:16 e re bao ba sepelago ka moya ‘ba ka se phethe kganyogo ya nama le gatee.’

14. Ke ka baka la’ng go le bohlokwa gore re tšwele pele re hlagolela kganyogo ya go dira dilo tše dibotse?

¹⁴ Ge re šetše re thomile go dira dilo tšeo di tlago go re thuša gore re be le segwera se sebotse le Jehofa, go bohlokwa gore re tšwele pele re di dira, e le gore re kgone go dula re kganyoga go dira dilo tše dibotse. Ka baka la’ng? Ka gobane lenaba la rena, ga le robale. Lenaba leo, ke teko ya go dira dilo tše di fošagetšego. Le ge re kolobeditšwe re ka ikhwetša re dira dilo tšeo re tsebago gore re swanetše go di tlogela. Dilo tšeo di ka akaretša go petšha, go diriša bjala gampe goba go lebelela diswantšho tša batho ba sa aparago. (Baef. 5:3, 4) Mofsa yo mongwe wa Mokriste o re: “Se sengwe sa dilo tšeo go bilego thata go di tlogela, ke go kgahlegela batho ba bong bjo bo swanago le bja ka. Ke be ke nagana gore maikwelo ao a tla feta. Eupša a sa ntshwenya le gona bjale.” Ke’ng seo se ka go thušago, ge e ba o palelwa ke go tlogela go kganyoga go dira dilo tše mpe?

15. Ke ka baka la’ng go kgothatša go tseba gore go kganyoga go dira dilo tše mpe ke ‘selo seo se tlwaelegilego bathong’? (Bona seswantšho.)

 ¹⁵ Ge o dutše o lwantšhana le kganyogo ya go dira dilo tše mpe gopola gore ga o noši. Beibele e re: “Ga go moleko wo o le wetšego ge e se woo o tlwaelegilego bathong.” (1 Bakor. 10:13a) Beibele e nngwe e fetoletše temana ye ka gore: “Ga go na moleko wo o le wetšego woo batho ba sego ba o tlwaela.” Mantšu ao a be a ngwaletšwe banna le basadi ba Bakriste bao ba bego ba dula Korinthe. Ba bangwe ba bona nakong e fetilego e be e le dihlotlolo, banna ba go robala le banna le matagwa. (1 Bakor. 6:9-11) Na o nagana gore ka morago ga ge ba kolobeditšwe ba be ba se na dikganyogo tše mpe tšeo ba bego ba lwantšhana le tšona? Go ka direga gore, ba be ba lwantšhana le tšona. Le ge e be e le Bakriste ba tloditšwego, eupša e be e sa le batho ba sa phethagalago. Nako le nako ba be ba swanetše go lwantšhana le dikganyogo tšeo. Seo se swanetše go re kgothatša. Ka baka la’ng? Gopola go na le motho yo a ilego a fenya kganyogo yeo o lwantšhanago le yona ya go fenya go dira selo se sebe. Ke therešo gore o ka dula o ‘tiile tumelong, o tseba gore ditlaišego tše di swanago di kgotlelelwa ke ba bangwe mokgatlong ka moka wa bana beno lefaseng.’—1 Pet. 5:9.

16. Re swanetše go phema dikotsi dife, gona ka baka la’ng?

¹⁶ Phema kotsi ya go nagana gore, ga go na motho yo a ka kwešišago bothata bjo itšego bjo o lebeletšanego le bjona. Go nagana bjalo go ka dira gore o phethe ka gore bothata bja gago bo ka se rarollege e bile ga o na matla a go lebeletšana le kganyogo ya go dira dilo tše mpe. Beibele e bolela se se fapanego. E re: “Modimo o a botega gomme a ka se le lese le lekwa go feta kamoo le ka kgonago go kgotlelela ka gona, eupša ge go etla moleko o tla bula tsela ya go tšwa e le gore le kgone go o  kgotlelela.” (1 Bakor. 10:13b) Ka gona le ge kganyogo ya go dira selo se sebe e ka ba e matla, re ka kgona go dula re botegela Jehofa. Jehofa a ka re thuša gore re se ke ra dira dilo tše di fošagetšego.

17. Le ge re ka se kgone go thibela kganyogo ya go dira dilo tše mpe, ke eng seo re ka kgonago go se laola?

¹⁷ Ka ge re se ra phethagala re ka palelwa ke go laola dikganyogo tša go dira dilo tše mpe. Eupša ge re e ba le tšona re swanetše go di tšhabela ka pelapela go swana le ge Josefa a ile a tšhabela mosadi wa Potifara. (Gen. 39:12) Ga se ra swanela go kgotsofatša kganyogo ya go dira dilo tše mpe!

18-19. Ke dipotšišo dife tšeo re ka ipotšišago tšona ge re dutše re fetola menagano ya rena?

¹⁸ Go fetola menagano ya rena go ra gore re swanetše go dula re kgonthišetša gore dilo tšeo re di naganago le tšeo re di dirago di kgahliša Jehofa. Re swanetše go dula re itlhahloba, ke moka re ipotšiše gore: ‘Na tsela yeo ke dirago dilo ka yona e bontšha gore ke a lemoga gore re phela mehleng a bofelo? Na ke šoma ka thata gore ke apare semelo se sefsa? Na ke dumelela moya wa Jehofa o hlahla bophelo bja ka gore ke kgone go lwantšha dikganyogo tša nama?’

¹⁹ Ge o dutše o itlhahloba o se ke wa letela gore o phethagale, eupša thabela diphetogo tšeo o di dirilego. O se ke wa nyama, ge o bona gore go na le mo o swanetšego go kaonefatša gona. Go e na le moo latela keletšo ya Bafilipi 3:16 yeo e rego: “Go fihla moo re šetšego re tšwetše pele, anke re tšweleng pele re sepela ka thulaganyo ka yona tsela yeo.” Ge o dutše o dira bjalo kgodišega gore Jehofa o tlo šegofatša maiteko ao o a dirago, a go fetola monagano wa gago.