Ke ka Baka la Eng Bakriste ba Swanetše go Kolobetšwa
“Seo se sepedišanago le se le sona bjale se a le phološa, e lego kolobetšo.”—1 PET. 3:21.
DIKOPELO: 7, 56
1, 2. (a) Batswadi ba bangwe ba ikwa bjang ge ngwana wa bona a nyaka go kolobetšwa? (b) Ke ka baka la’ng batho bao ba yago kolobetšong ba botšišwa ge e ba ba ineetše go Jehofa? (Bona seswantšho se se lego ka mo godimo.)
BATSWADI ba ngwanenyana yo a bitšwago Maria, ba be ba mo lebeletše ge a emelela gotee le bao ba yago kolobetšong. Ka morago ga gore seboledi se botšiše dipotšišo tše pedi, Maria o ile a araba ka lentšu le le kwagalago. Ka moragonyana ga moo, Maria o ile a kolobetšwa.
2 Batswadi ba Maria ba be ba ikgantšha ka morwedi wa bona gore o ineetše go Jehofa le go kolobetšwa. Eupša pejana ga moo, mmagwe o be a dutše a ipotšiša dipotšišo ka Maria. O be a ipotšiša gore: ‘Na Maria e sa le yo monyenyane go ka kolobetšwa? Na o a kwešiša gore kolobetšo ga se papadi? Na go ka se be kaone gore a golenyana pele a ka kolobetšwa?’ Gantši batswadi bao ba ratago bana ba bona ba ipotšiša dipotšišo tša go swana le tše ge ngwana wa bona a nyaka go kolobetšwa. (Mmo. 5:5) Seo ga se makatše ka gobane go ineela go Jehofa le go kolobetšwa ke phetho e bohlokwa kudu bophelong bja Mokriste yo mongwe le yo mongwe.—Bala lepokisi leo le rego “ Na o Šetše o Ineetše go Jehofa?”
3, 4. (a) Moapostola Petro o ile a bontšha bjang gore kolobetšo e bohlokwa? (b) Ke ka baka la’ng kolobetšo e ka swantšhwa le go agwa ga areka ya mehleng ya Noa?
3 Ge Moapostola Petro a be a hlalosa kolobetšo, o ile a bolela ka areka yeo e ilego ya agwa. O itše: “Seo se sepedišanago le se [areka] le sona bjale se a le phološa, e lego kolobetšo.” (Bala 1 Petro 3:20, 21.) Areka e be e le bohlatse bja gore Noa o be a ineetše ka pelo ka moka gore o tla dira thato ya Modimo. Noa o ile a bontšha tumelo gomme a phetha ka potego mošomo woo Jehofa a bego a mo laetše gore a o dire. Tumelo yeo ya gagwe e dirile gore Jehofa a phološe yena le lapa la gagwe nakong ya Meetsefula. Re ithuta’ng papišong ya Petro?
4 Ge batho ba bangwe ba be ba bona areka yeo Noa a bego a e aga, ba be ba bona gore Noa o na le tumelo go Modimo. Ka mo go swanago, ge batho ba bangwe ba bona motho a kolobetšwa, ba a tseba gore motho yoo o ineetše go Modimo ka ge a dumela go Kriste yo a tsošitšwego bahung. Go swana le Noa, batho bao ba kolobetšwago ba tšwela pele ba dira ka potego mošomo wo Jehofa a ba laetšego wona. Go etša ge Jehofa a ile a phološa Noa gore a se fedišwe ke Meetsefula, le lehono o tla šireletša bahlanka ba gagwe ba botegago bao ba kolobeditšwego ge a fediša lefase le la Sathane. (Mar. 13:10; Kut. 7:9, 10) Ke ka baka leo go kolobetšwa go lego bohlokwa kudu. Ka gona motho yoo a dikadikago go kolobetšwa ntle le mabaka a kwagalago, a ka palelwa ke go hwetša bophelo bjo bo sa felego.
5. Re tlo araba dipotšišo dife sehlogong se?
5 Ka ge ga bjale re bona gore kolobetšo ga se papadi, re swanetše go ipotšiša dipotšišo tše tše tharo: Beibele e re’ng ka kolobetšo? Ke dilo dife tšeo motho a swanetšego go di dira pele a ka kolobetšwa? Ke ka baka la’ng Mokriste a swanetše
go kwešiša bohlokwa bja kolobetšo ge a ruta bana ba gagwe goba dithuto tša gagwe tša Beibele?BATHO BAO BA ILEGO BA KOLOBETŠWA MEHLENG YA BEIBELE
6, 7. (a) Hlalosa lebaka leo kolobetšo ya Johane e bego e le bohlokwa. (b) Ke kolobetšo efe yeo e bego e fapane le ya batho ba bangwe, gona ka baka la’ng?
6 Ka Beibeleng, motho wa mathomo yo re balago ka yena gore o ile a kolobetša batho ke Johane Mokolobetši. (Mat. 3:1-6) Ke ka baka la’ng batho ba be ba nyaka gore Johane a ba kolobetše? Ke ka gobane ba be ba nyaka go bontšha gore ba itshotše dibeng tša bona ka ge ba be ba tshetše Molao wa Moshe. Eupša go ile gwa ba le kolobetšo e nngwe e bohlokwa kudu. Johane o ile a kolobetša motho yo go bego go sa hlokagale gore a itshole dibeng tša gagwe. Johane o ile a ba le tokelo ya go kolobetša Jesu, e lego Morwa yo a phethagetšego wa Modimo. (Mat. 3:13-17) Ka ge Jesu a be a se na sebe, go be go sa hlokagale gore a itshole dibeng. (1 Pet. 2:22) Bjale ke ka baka la’ng a ile a kolobetšwa? O be a bontšha gore o nyaka go dira thato ya Modimo bophelong bja gagwe ka moka.—Baheb. 10:7.
7 Ge Jesu a be a le mo lefaseng, barutiwa ba gagwe le bona ba ile ba kolobetša batho ba bangwe. (Joh. 3:22; 4:1, 2) Go no swana le ge batho bao ba ilego ba kolobetšwa ke Johane ba be ba bontšha gore ba itshotše dibeng tša bona ka ge ba tshetše Molao wa Moshe, batho bao ba ilego ba kolobetšwa ke barutiwa ba Jesu le bona ba be ba bontšha gore ba itshotše dibeng tša bona ka ge ba tshetše Molao wa Moshe. Eupša ka morago ga gore Jesu a hwe gomme a tsošwe bahung, batho bao ba bego ba nyaka go mo latela ba be ba tla swanelwa ke go kolobetšwa ka lebaka leo le fapanego le la bao ba ilego ba kolobetšwa ke Johane.
8. (a) Jesu o ile a nea balatedi ba gagwe taelo efe ka morago ga gore a tsošwe bahung? (b) Ke ka baka la’ng Bakriste ba swanetše go kolobetšwa?
8 Ka ngwaga wa bo-33, Jesu yo a tsošitšwego bahung o ile a iponagatša go lešaba la banna bao ba fetago 500, basadi mohlomongwe le bana. Go ka direga gore e be e le ka nako yeo moo a ilego a bolela gore: “Ka gona, eyang le dire batho ba ditšhaba ka moka barutiwa, le ba kolobetša leineng la Tate le la Morwa le la moya o mokgethwa, le ba ruta go boloka dilo tšohle tšeo ke le laetšego tšona.” (Mat. 28:19, 20; 1 Bakor. 15:6) Go bonagala batho ba bantši ba be ba le gona ge Jesu a be a botša balatedi ba gagwe gore ba yo dira batho barutiwa. Le gona Jesu o ile a bolela gore motho le ge e le ofe yo a nyakago go ba morutiwa wa gagwe goba go rwala joko ya gagwe, o swanetše go kolobetšwa. (Mat. 11:29, 30) Ka gona ge motho a nyaka go hlankela Modimo ka tsela yeo a e amogelago, o swanetše go dumela gore Modimo o diriša Jesu go phetha thato ya Gagwe. Motho a ka kolobetšwa ge feela a dumela seo. Kolobetšo yeo ya ka meetseng, ke yona feela yeo Modimo a e amogelago. Beibele e bontšha gabotse gore lekgolong la pele la mengwaga, batho bao e bego e sa tšwa go ba barutiwa ba Kriste ba be ba kwešiša bohlokwa bja go kolobetšwa. Le gona ga se ba ka ba dikadika go kolobetšwa.—Dit. 2:41; 9:18; 16:14, 15, 32, 33.
O SE KE WA SENYA NAKO
9, 10. Re ka ithuta’ng ka kolobetšo go monna wa Moethiopia le moapostola Paulo?
9 Bala Ditiro 8:35, 36. Nagana ka monna yo mongwe wa Moethiopia yoo a bego a etšwa go rapela kua Jerusalema. Morongwa wa Modimo o ile a dira gore Filipi a botše monna yoo “ditaba tše dibotse ka Jesu.” Monna yoo wa Moethiopia o ile a dira’ng? Seo a ilego a se dira se ile sa bontšha gabotse gore o be a tšeela godimo ditherešo tšeo a bego a sa tšwa go ithuta tšona. Ka ge a be a nyaka go dira dilo ka go dumelelana le thato ya Modimo, o ile a kolobetšwa ntle le go dikadika.
10 Nagana gape le ka monna yo mongwe wa Mojuda yo a bego a tlaiša Bakriste. Leina la Dit. 9:17, 18; Bagal. 1:14) Mafelelong Saulo o ile a tsebega e le moapostola Paulo. Eupša hlokomela gore ka morago ga gore Paulo a lemoge gore Jehofa o be a diriša Jesu go phetha thato ya gagwe, o ile a kolobetšwa ntle le go senya nako.—Bala Ditiro 22:12-16.
monna yoo e be e le Saulo. O be a belegetšwe setšhabeng seo se bego se ineetše go Modimo. Eupša Jehofa o be a se sa amogela setšhaba seo ka ge se ile sa mo hlanogela. Saulo o be a nagana gore Bajuda ba be ba sa hlankela Jehofa ka tsela ya maleba, ka gona o ile a tlaiša Bakriste. Eupša ka letšatši le lengwe, Jesu Kriste yoo a bego a tsošitšwe bahung, yoo Saulo a bego a nagana gore o hwile, o ile a bolela le Saulo a le legodimong. Saulo o ile a dira’ng? O ile a amogela thušo ya morutiwa wa Mokriste yo a bitšwago Ananiase. Ge Beibele e re botša ka Saulo, e re: “Ke moka a ema a kolobetšwa.” (11. (a) Lehono, ke’ng seo se dirago gore barutwana ba nyake go kolobetšwa? (b) Re ikwa bjang ge re bona barutwana ba Beibele ba kolobetšwa?
11 Le lehono go sa dutše go le bjalo. Bafsa le batho ba bagolo bao ba nago le tumelo e bile ba rata ditherešo tša Beibele ba fela pelo ya go ineela go Jehofa le go kolobetšwa. Ge e le gabotse polelo ya kolobetšo e dula e le gona dikopanong tše dikgolo le tše dinyenyane. Dihlatse tša Jehofa di thaba kudu ge morutwana wa Beibele a amogela ditherešo gomme a dira tšwelopele go ba go fihla a kolobetšwa. Na batswadi ba Bakriste ga ba thabe ge ba bona bana ba bona ba le gare ga barutwana bao ba yago kolobetšong? Ngwageng wa tirelo wa 2017 batho ba fetago ba 284 000 ba ile ba bontšha gore ba ineetše go Jehofa ka go kolobetšwa. (Dit. 13:48) Go molaleng gore barutwana bao ba be ba kwešiša gore motho yo mongwe le yo mongwe o swanetše go kolobetšwa gore e be Mokriste. Barutwana bao ba ile ba dira’ng e le gore ba swanelege go kolobetšwa?
12. Ke dilo dife tšeo morutwana wa Beibele a swanetšego go di dira pele a ka kolobetšwa?
12 Pele morutwana wa Beibele a ka kolobetšwa, o swanetše go ba le tumelo yeo e theilwego tsebong e nepagetšego ka Modimo, ka merero ya Gagwe le dilo tšeo a di dirilego gore a phološe batho. (1 Tim. 2:3-6) Tumelo yeo e dira gore morutwana a gane go dira dilo tšeo di sa kgahlego Modimo gomme a phele ka melao ya Gagwe ya go loka. (Dit. 3:19) Ke ka baka leo Modimo a ka se amogelego boineelo bja morutwana yo a sa tlogelego go dira dilo tšeo a di hloilego. (1 Bakor. 6:9, 10) Eupša go fo phela ka melao ya Jehofa ya boitshwaro ga se gwa lekana. Motho yo a ratago Modimo o ba gona dibokeng tša phuthego ka mehla e bile o ya tšhemong le go dira batho barutiwa. Jesu o boletše gore modiro wo o tla dirwa ke barutiwa ba gagwe ba therešo. (Dit. 1:8) Morutwana wa Beibele o swanetše go dira dilo tše. Ka morago ga moo, ke gona a ka ineelago go Jehofa ka thapelo, ke moka a bontšha boineelo bjoo ka go kolobetšwa.
THUŠA MORUTWANA WA GAGO GORE A IPEELE PAKANE YA GO KOLOBETŠWA
13. Ge re ruta bana ba rena le barutwana ba Beibele re swanetše go dula re gopola’ng?
13 Ge re dutše re thuša barutwana ba Beibele goba bana ba rena gore ba gate megato yeo e bohlokwa, re swanetše go dula re gopola gore bao ba nyakago go ba balatedi ba Jesu ba swanetše go kolobetšwa. Ke moka ka nako ya maleba, re ka se tšhabe go ba botša kamoo go ineela go Jehofa le go kolobetšwa go le go bohlokwa. Re nyaka gore bana ba rena le barutwana ba Beibele ba tšwele pele moyeng go fihlela ba kolobetšwa.
14. Ke ka baka la’ng re sa swanela go gapeletša batho ba bangwe go kolobetšwa?
14 Ga go na motho yo a swanetšego go gapeletša ngwana wa gagwe goba morutwana wa Beibele gore a kolobetšwe. Jehofa ga a gapeletše batho go kolobetšwa. (1 Joh. 4:8) Ge re ruta bana ba rena le barutwana ba Beibele, re swanetše go ba thuša gore ba bone bohlokwa bja go ba le segwera se sebotse le Jehofa. Ke moka ge e ba morutwana a tloga a tšeela godimo ditherešo tša Beibele e bile a rata go dira dilo ka moka tšeo Bakriste ba therešo ba swanetšego go di dira, o tla nyaka go kolobetšwa.—2 Bakor. 5:14, 15.
15, 16. (a) Na go na le mengwaga yeo e beilwego yeo motho a swanetšego go kolobetšwa ka yona? Hlalosa. (b) Ke ka baka la’ng morutwana wa Beibele a swanetše go kolobetšwa le ge a ile a kolobetšwa bodumeding bjo bongwe?
15 Ga go na mengwaga yeo e beilwego yeo motho a swanetšego go kolobetšwa ka yona. Barutwana ba Beibele ga ba swane, ba bangwe ba dira tšwelopele ka pela moyeng go feta ba bangwe. Ba bangwe ba kolobetšwa e sa le ba banyenyane gomme ba gola ba botegela Jehofa. Ba bangwe ba ithuta Beibele le go kolobetšwa ba šetše ba tšofetše, e bile ba bangwe ba bona ba šetše ba fetile mengwaga e 100!
16 Mokgekolo yo mongwe yoo a bego a ithuta Beibele le Dihlatse tša Jehofa o ile a botšiša morutiši wa gagwe ge e ba go hlokagala gore a kolobetšwe gape. Mokgekolo yo o be a kolobeditšwe dikerekeng tše dingwe. Morutiši wa gagwe o ile a mmontšha mangwalo a Beibele ao a hlalosago gabotse taba ya kolobetšo. Ka morago ga gore mokgekolo yoo a kwešiše seo Beibele e se bolelago ka kolobetšo, o ile a kolobetšwa ntle le go senya nako. Le ge a be a fetile mengwaga e 70, o ile a bona bohlokwa bja go kolobetšwa. Re ithuta’ng mohlaleng wa mokgekolo yo? Re ithuta gore Jehofa o tla amogela boineelo bja rena ge feela re tseba therešo ka yena le ka thato ya gagwe. Ka gona, le ge morutwana wa Beibele a ile a kolobetšwa bodumeding bjo bongwe, o swanetše go kolobetšwa gore e be Hlatse ya Jehofa.—Bala Ditiro 19:3-5.
17. Ke’ng seo motho a swanetšego go naganišiša ka sona letšatšing leo a kolobetšwago ka lona?
17 Letšatši leo motho a kolobetšwago ka lona ke letšatši leo le thabišago kudu. Le gona ke letšatši leo a swanetšego go naganišiša ka seo boineelo le kolobetšo di se bolelago. E le gore motho a phelele boineelo bja gagwe o swanetše go šoma ka thata. Ke ka baka leo Jesu a ilego a swantšha go kolobetšwa le go rwala joko. Barutiwa ba Jesu ba swanetše go “se sa hlwa ba iphelela, eupša ba phelele yena yo a ba hwetšego gomme a tsošwa.”—2 Bakor. 5:15; Mat. 16:24.
18. Sehlogong se se latelago re tlo arabelwa dipotšišo dife?
18 Ka ge re ithutile sehlogong se, go dira phetho ya gore o be Mokriste wa therešo ga se papadi. Ke ka baka leo mmago Maria a ilego a ipotšiša dipotšišo tšeo di lego mathomong a sehlogo se. Ge e ba o le motswadi, mohlomongwe o kile wa ipotšiša gore: ‘Na ngwanaka o tloga a loketše go kolobetšwa? Na o tloga a tseba Jehofa gabotse moo a ka ineelago go yena ka pelo ka moka? Na ngwanaka o swanetše go rutega le go hwetša mošomo wa maemo pele a ka kolobetšwa? Go thwe’ng ge e ba ngwanaka a ka kolobetšwa gomme ka morago a dira sebe se segolo?’ Sehlogong se se latelago re tlo arabelwa dipotšišo tše gomme ra kwa kamoo batswadi ba Bakriste ba ka lebelelago kolobetšo e le selo se sebotse.