1-2. Batho ba hwetša ditšhegofatšo dife ka morago ga gore ba kolobetšwe?

 RE THABA kudu ge re kolobetšwa gomme re eba karolo ya lapa la Jehofa. E tloga e le tokelo e kgolo kudu go ba le segwera sa kgauswi le Jehofa. Re dumelelana le mantšu a mopsalme Dafida yo a itšego: “Go thaba motho yo o mo kgethago gomme wa mmatametša kgauswi le wena gore a dule ntlong ya gago.”—Ps. 65:4.

² Jehofa ga a tliše motho yo mongwe le yo mongwe ka lapeng la gagwe. Ka ge re boletše sehlogong se se fetilego, o gogela feela bao ba tlogago ba nyaka go ba le segwera sa kgauswi le yena. (Jak. 4:8) Ge o ineela go Jehofa e bile o kolobetšwa, o batamela kgauswi le yena ka tsela e kgethegilego. O ka kgodišega gore ka morago ga ge o kolobeditšwe, Jehofa o tlo go “šegofatša kudu.”—Mal. 3:10; Jer. 17:​7, 8.

3. Bakriste ba ineetšego le go kolobetšwa ba na le boikarabelo bofe bjo bogolo? (Mmoledi 5:​4, 5)

³ Therešo ke gore kolobetšo e fo ba mathomomayo. Ka morago ga kolobetšo o swanetše go dira sohle se o ka se kgonago gore o phelele keno ya gago le ge o ka kopana le diteko goba mathata. (Bala Mmoledi 5:​4, 5.) Bjalo ka molatedi wa Jesu, o tlo ekiša mohlala wa gagwe le go latela ditaelo tša gagwe ka mo o ka kgonago ka gona. (Mat. 28:​19, 20; 1 Pet. 2:21) Sehlogo se se tlo go thuša gore o kgone go dira seo.

 DULA O LATELA JESU LE GE O WELWA KE MATHATA LE DITEKO

4. Re ra go re’ng ge re re balatedi ba Jesu ba rwala “kota ya tlhokofatšo”? (Luka 9:23)

⁴ O se ke wa nagana gore o ka se be le mathata ka morago ga gore o kolobetšwe. Jesu o ile a bolela gore balatedi ba gagwe ba tlo rwala “kota ya tlhokofatšo.” Ge e le gabotse ba tlo dira bjalo “letšatši le letšatši.” (Bala Luka 9:23.) Jesu o be a sa bolele gore balatedi ba gagwe ba tlo dula ba na le mathata. Eupša o be a gatelela taba ya gore go oketša go ditšhegofatšo tšeo ba tlago go di hwetša, ba tlo fela ba welwa ke mathata. A mangwe a mathata ao a tlo ba boima.—2 Tim. 3:12.

5. Jesu o tshepišitše bao ba ikgafago gore ba tlo hwetša ditšhegofatšo tša mohuta mang?

⁵ Mohlomongwe o šetše o ganeditšwe ke ba geno goba o tlogetše dilo tše dingwe gore o kgone go etiša Mmušo wa Modimo pele. (Mat. 6:33) Ge e ba go le bjalo, o ka kgodišega gore Jehofa o bone dilo tšeo o mo diretšego tšona. (Baheb. 6:10) O ka ba o ile wa bona go phethagala mantšu ao Jesu a a boletšego, ao a rego: “Ga go yo a tlogetšego ntlo goba bana babo goba dikgaetšedi goba mmagwe goba tatagwe goba bana goba mašemo ka baka la ka le ka baka la ditaba tše dibotse yo mo nakong ye a ka se hwetšego ga lekgolo dintlo, bana babo, dikgaetšedi, bomma, bana, mašemo gotee le ditlaišego, gomme tshepedišong e tlago ya dilo o tla hwetša bophelo bjo bo sa felego.” (Mar. 10:​29, 30) Ditšhegofatšo tše o di hweditšego ke tše dintšhi kudu go feta dilo tše o di tlogetšego.—Ps. 37:4.

6. Ke ka baka la’ng o swanetše go dula o lwantšhana le “dilo tšeo mebele ya rena e nago le sebe e di kganyogago”?

⁶ Ka morago ga kolobetšo o swanetše go dula o lwantšhana le “dilo tšeo mebele ya rena yeo e nago le sebe e di kganyogago.” (1 Joh. 2:16) Lebaka la se ke gore o sa dutše o le motho yo a sa phethagalago. Ka dinako tše dingwe o ka ikwa go swana le moapostola Paulo yo a ngwadilego gore: “Ruri ke kgahlwa ke molao wa Modimo go ya ka motho yo ke lego yena ka gare, eupša mmeleng wa ka ke bona molao o mongwe woo o lwantšhanago le molao wa monagano wa ka gomme o ntira lethopša la molao wa sebe wo o lego dithong tša ka.” (Baroma 7:​22, 23) O ka ikwa o nyama ka ge o swanetše go dula o lwantšhana le dikganyogo tšeo di fošagetšego. Lega go le bjalo, go naganišiša ka tshepišo yeo o e dirilego ge o be o ineela go Jehofa go tlo go thuša gore o kgone go lebeletšana le diteko. Nnete ke gore boineelo bja gago bo tlo go thuša go lebeletšana le diteko. Bjang?

7. Go dula o ineetše go Jehofa go tlo go thuša bjang gore o dule o mmotegela?

⁷ Ge o ineela go Jehofa ga o sa iphelela. Se se ra gore o tlo tlogela go dira dilo tšeo di sa kgahlego Jehofa. (Mat. 16:24) Ka gona, ge o kopana le teko o ka se fetše nako e ntšhi o ipotšiša gore o swanetše go dira eng. O tlo dira selo setee feela, e lego go botegela Jehofa. O tlo dula o ikemišeditše go thabiša Jehofa. O tla swana le Jobo. Le ge a be a na le mathata a mantšhi o ile a bolela gore: “Ke tla ba ka hwa ke se ka lahla potego ya ka!”—Jobo 27:5.

8. Go naganišiša ka thapelo yeo o e rapetšego ge o be o ineela go tlo go thuša bjang gore o ganetše diteko?

⁸ Ge o ka naganišiša ka thapelo yeo o e rapetšego ge o be o ineela go Jehofa, o tlo hwetša matla a go ganetša diteko. Ka mohlala, o ka se nyake go bontšha molekane wa motho yo mongwe gore o nyaka go ratana le yena! O šetše o tshepišitše Jehofa gore o ka se dire selo sa mohuta woo. Ge o ka dira bjalo, o ka se swanelwe ke go tumola maikwelo a  fošagetšego ao a tla bego a šetše a metše ka go wena. O ka se ‘ekiše boitshwaro bja batho ba babe.’—Die. 4:​14, 15.

9. Go naganišiša ka thapelo yeo o e rapetšego ge o be o ineela go ka go thuša bjang gore o dire gore go hlankela Jehofa go tle pele bophelong bja gago?

⁹ O ka dira’ng ge o ka newa mošomo wo o tlo dirago gore o se ke wa ba gona dibokeng tša Bokriste ka mehla? O tlo tseba seo o swanetšego go se dira. O tla ba o šetše o dirile phetho ya go gana mošomo wa mohuta woo le pele o ka o newa. Ka gona, o ka se lekege go o amogela o nagana gore o tla kgona go dira gore go hlankela Jehofa go tle pele bophelong bja gago. Go gopola tsela yeo Jesu a bego a ikemišeditše ka yona go kgahliša Tatagwe, go tlo go thuša gore o gane selo se sengwe le se sengwe seo o tsebago gore se tlo go šitiša go kgahliša Modimo yo o ineetšego go yena.—Mat. 4:10; Joh. 8:29.

10. Jehofa o tlo go thuša bjang gore o dule o latela Jesu ka morago ga kolobetšo?

¹⁰ Mathata ao re kopanago le ona le diteko, di re nea sebaka sa go bontšha gore re ikemišeditše go dula re latela Jesu ka go se kgaotše. O ka kgodišega gore Jehofa o tlo go thuša. Beibele e re: “Modimo o a botega gomme a ka se le lese le lekwa go feta kamoo le ka kgonago go kgotlelela ka gona eupša ge go etla moleko o tla bula tsela ya go tšwa e le gore le kgone go o kgotlelela.”—1 Bakor. 10:13.

DILO TŠEO DI KA GO THUŠAGO GO DULA O LATELA JESU

11. E nngwe ya ditsela tše kaone tšeo o ka di dirišago go latela Jesu ke efe? (Bona le seswantšho.)

¹¹ Jesu o be a hlankela Jehofa ka pelo ka moka e bile a dula a bolela le yena ka thapelo. (Luka 6:12) E nngwe ya ditsela tše kaone yeo e ka go thušago gore o dule o latela Jesu,  ke go dira dilo tšeo di ka go batametšago kgauswi le Jehofa. Beibele e re: “Dilo tšeo re di dirilego gore tumelo ya rena e tie, a re tšweleng pele re di dira.” (Bafil. 3:16) Nako le nako o tlo dula o ekwa ka diphihlelo tša bana babo rena le dikgaetšedi bao ba ilego ba oketša tirelo ya bona e kgethwa. Mohlomongwe ba ile ba ya Sekolong sa Baebangedi ba Mmušo goba ba ya mo go nago le tlhokagalo ya bagoeledi. Ge e ba maemo a gago a go dumelela, o ka ipeela dipakane tša mohuta woo. Bahlanka ba Jehofa ba dula ba ikemišeditše go oketša tirelo ya bona. (Dit. 16:9) O ka dira’ng ge e ba o palelwa ke go oketša tirelo ya gago gona bjale? O se ke wa nagana gore ga o bohlokwa. Selo sa bohlokwa ke gore o dule o kgotlelela. (Mat. 10:22) O se ke wa nyatša seo o kgonago go se direla Jehofa go ya ka matla a gago le bokgoni bja gago. Seo ke selo sa bohlokwa se o ka se dirago gore o kgone go dula o latela Jesu ka morago ga kolobetšo.—Ps. 26:1.

12-13. O ka dira’ng ge o thoma go bona eka ga o sa thabela go hlankela Jehofa? (1 Bakorinthe 9:​16, 17) (Bona lepokisi leo le rego “ Dula o le Lebelong.”)

¹² O swanetše go dira’ng ge o bona okare dithapelo tša gago ga di sa tšwa pelong goba ga o sa thabela go ya tšhemong? O swanetše go dira’ng ge e ba o se sa thabela go bala Beibele ka mehla? Ge e ba o ikwa ka tsela yeo ka morago ga kolobetšo, o se ke wa phetha ka gore moya wa Jehofa ga o sa le gona go wena. Maikwelo a gago a ka dula a fetoga nako le nako ka ge o le motho yo a sa phethagalago. Ge e ba o thoma go se sa ba le mafolofolo, naganišiša ka mohlala wa moapostola Paulo. Le ge Paulo a be a leka go ekiša Jesu, o be a tseba gore ka dinako tše dingwe a ka palelwa ke go dira seo a bego a nyaka go se dira. (Bala 1 Bakorinthe 9:​16, 17.) O itše: “Ge e ba ke  dira se ke sa rate, go a swana ka ge ke gafetšwe bolaki.” Ka mantšu a mangwe, Paulo o be a ikemišeditše go phetha bodiredi bja gagwe go sa šetšwe tsela yeo a bego a ikwa ka yona ka nako yeo.

¹³ Ka mo go swanago, le wena o se ke wa laolwa ka maikwelo. Ikemišetše go dira selo se se lokilego go sa šetšwe gore o ikwa bjang. Ge o dula o dira dilo tše di lokilego, maikwelo a gago a ka fetoga gomme wa thoma go ikwa gabotse. Ge o ka dira dilo tša moya ka mehla, o tlo kgona go dula o latela Jesu ka morago ga kolobetšo. O tlo kgothatša bana beno le dikgaetšedi ge o hlankela Jehofa o sa kgaotše.—1 Bathes. 5:11.

‘DULA O ITEKOLA . . . DULA O ITLHATSELA’

14. Ke’ng seo o swanetšego go dula o se hlahloba, gona ka baka la’ng? (2 Bakorinthe 13:5)

¹⁴ Go bohlokwa gore o dule o itlhahloba ka morago ga gore o kolobetšwe. (Bala 2 Bakorinthe 13:5.) Nako le nako dula o itlhahloba go bona ge e ba o sa rapela, o bala le go ithuta Beibele, o ba gona dibokeng le go tšea karolo tšhemong ka mehla. Leka go hwetša ditsela tšeo di ka dirago gore o thabe le go holega ge o hlankela Jehofa. Ka mohlala ipotšiše gore: ‘Na nka hlalosetša batho ba bangwe dithuto tša motheo tša Beibele? Na go na le ditsela tšeo nka di dirišago gore ke kgone go thabela go ya tšhemong? Na ge ke rapela ke bolela dilo ka go lebanya, le gona na di bontšha gore ke ithekga ka Jehofa? Na ke ba gona dibokeng tša Bokriste ka mehla? Nka kaonefatša bjang tsela yeo ke theetšago ka yona le go tšea karolo dibokeng?’

15-16. O ithuta’ng mohlaleng wa ngwanabo rena yo mongwe mabapi le go ganetša teko?

¹⁵ Go bohlokwa go itlhahloba le go tseba mafokodi ao o nago le ona. Ngwanabo rena yo a bitšwago Robert o anega phihlelo e bontšhago seo, o re: “Ge ke be ke na le mengwaga e ka bago e 20, ke ile ka hwetša mošomo wa nakwana. Ka letšatši le lengwe, kgarebe yeo ke bego ke šoma le yona e ile ya ntaletša legaeng la yona. O ile a mpotša gore e tla be e le rena feela e bile re tlo ‘ipshina kudu.’ Mathomong ke ile ka mo nea mabaka a sa kwagalego, eupša mafelelong ke ile ka gana ka ba ka mmotša gore ke ka baka la’ng ke gana.” Robert o ile a kgona go gana teko yeo e bile re a mo reta ka seo. Eupša ka morago o ile a naganišiša ka seo se diragetšego gomme a lemoga gore nkabe a dirile dilo ka tsela e fapanego. O re: “Ga se ka gana taletšo yeo ke tiile goba ka pelapela go swana le ge Josefa a ile a  gana mosadi wa Potifara. (Gen. 39:​7-9) Ge e le gabotse ke ile ka makatšwa ke gore ke ile ka thatafalelwa ke go gana. Selo seo se diragetšego se nthušitše go bona gore ke swanetše go tiiša segwera sa ka le Jehofa.”

¹⁶ Le wena o ka holega ge o ka itlhahloba go swana le ngwanabo rena Robert. Le ge o ka atlega go ganetša teko, ipotšiše gore: ‘Go ntšere nako e kaakang gore ke gane?’ Ge e ba o bona gore o swanetše go kaonefatša go se sengwe, o se ke wa nyama. Leboga gore gona bjale o tseba mafokodi a gago. Rapela Jehofa gomme o mmotše ka mafokodi ao o nago le ona ke moka o dire dilo tšeo di ka go thušago gore o kgone go mo kwa.—Ps. 139:​23, 24.

17. Ngwanabo rena Robert o ile a kgethagatša bjang leina la Jehofa ge a be a botega?

¹⁷ Go na le se sengwe seo re ithutago sona phihlelong ya ngwanabo rena Robert. O tšwela pele ka gore: “Ka morago ga go gana taletšo ya kgarebe yeo, e ile ya re go nna, ‘ke be ke no go leka!’ Ke ile ka mmotšiša gore o ra gore’ng. O ile a mpotša gore mogwera wa gagwe yo e bego e le Hlatse o mmoditše gore baswa ka moka ba Dihlatse ba phela maphelo a mabedi e bile ge ba ka hwetša sebaka sa go dira sebe ba dira bjalo ka ponyo ya leihlo. O ile a botša mogwera wa gagwe gore o tlo nteka go bona ge e ba ke swana le bona. Ke ile ka thaba kudu ge ke lemoga gore ke šireleditše leina la Jehofa.”

18. O ikemišeditše go dira’ng ka morago ga kolobetšo? (Bona lepokisi leo le rego “ Dihlogo Tšeo o Tlago go di Thabela.”)

¹⁸ Ge o ineela go Jehofa le go kolobetšwa o bontšha gore o nyaka go tagafatša leina la Jehofa go sa šetšwe seo se ka diregago. Kgodišega gore Jehofa o tseba mathata ao o kopanago le ona le diteko tšeo o di ganetšago. O tla šegofatša maiteko a gago a go dula o mmotegela. Kgodišega gore a ka go nea matla a go dira bjalo a diriša moya wa gagwe o mokgethwa. (Luka 11:​11-13) Jehofa o tlo go thuša gore o kgone go dula o latela Jesu ka morago ga kolobetšo.