Na legohle le be le dutše le le gona?

Genesi 1:1 e re: “Mathomong Modimo o hlodile magodimo le lefase.”

Pele ga bo 1950, borathutamahlale ba bantši ba go tuma ba be ba dumela gore legohle le be le dutše le le gona. Go ya ka dinyakišišo tša morago bjale, borathutamahlale ba bantši ba dumela gore legohle le na le mathomo.

Lefase le be le le bjang mathomong?

Genesi 1:2, 9 e hlalosa gore mathomong lefase le be le “se na sebopego ebile le se na selo,” le tletše ka meetse.

Borathutamahlale ba dumelelana le seo. Patrick Shih yo a ithutago ka diphedi mo lefaseng o boletše gore lefase la rena “le be le se na oxygen ebile le lebelega ka tsela e makatšago.” Makasine wa Astronomy o begile gore: “Banyakišiši ba sa tšo hwetša gore lefase le be le tletše ka meetse ebile le se na naga e omilego.”

 Go tla bjang gore maemo a leratadima a fetoge ge nako e dutše e eya?

Genesi 1:3-5 e bolela gore mathomong seetša se be se bonagala ganyenyane mo lefaseng. Ke moka ka morago letšatši le ngwedi di ile tša thoma go bonagala gabotse mo lefaseng.—Genesi 1:14-18.

Banyakišiši ba Smithsonian Environmental Research Center ba hlalosa gore mathomong leratadima la rena le be le dumelela seetša se se nyenyane gore se hlabe mo lefaseng. Ba re: “Lefase le be le apareditše ke kgodi e ntši. Ge nako e dutše e eya, kgodi yeo e ile ya felela ke moka leratadima la rena la ba le le tala lerata.”

Ke diphedi dife tšeo Modimo a di bopilego pele?

Genesi 1:20-27 di bontšha gore Modimo mathomong o bopile dihlapi, dinonyana, diphoofolo tša naga, ke moka mafelelong a bopa batho. Borathutamahlale ba dumela gore go bile le dihlapi pele, gwa ba le diphoofolo ke moka ka morago gwa kgona go e ba le batho.

Batho ba bangwe ba bolela gore Beibele ga e dumelelane le saense. Le ga go le bjalo, seo se dira ke go se kwišiše seo Beibele e se rutago.

Beibele ga e bolele gore legohle goba lefase di na le mengwaga e 6 000. Eupša Beibele e re botša gore “mathomong” lefase le legohle di ile tša bopša. (Genesi 1:1) Ebile Beibele ga re botše ka go lebanya gore seo se diragetše neng.

Beibele ga e rute gore lefase le bopilwe ka matšatši a tshela feela. Eupša, e diriša lentšu letšatši ge e bolela ka nako yeo dilo di bopilwego ka yona. Ka mohlala, Beibele e bontšha gore dilo ka moka tšeo Modimo a di bopilego ga se a di bopa ka matšatši a tshela feela go e tša ge Genesi kgaolo 1 e bontšha, eupša o di bopile ka nako e telele yeo Beibele e rego ke “letšatši leo Jehofa Modimo a dirilego legodimo le lefase.” (Genesi 2:4) Ka gona, matšatši a tshela a ka emela nako yeo Modimo a e feditšego a bopa dilo.

Beibele ga e re botše gore diphedi di ka ba le mehuta e mengwe ya tšona ge nako e dutše e eya. Lengwalo la Genesi le re botša gore diphoofolo di ile tša bopša “go ya ka mehuta ya tšona.” (Genesi 1:24, 25) Lentšu leo le dirišitšwego ka Beibeleng e lego “mehuta” ga se lentšu la saense, eupša le bolela mehuta ya go fapafapana ya diphedi. Lega go le bjalo, “mohuta” o tee o ka akaretša diphedi tše di fapafapanego. Ge nako e dutše e eya, diphedi tše dingwe di thoma go ba le mehuta e mengwe ya tšona, le ga e le gore e sa dutše e le “mohuta” wa diphedi tšeo, e lego seo lentšu “mehuta” le se bolelago ka Beibeleng. a

O naganang?

Bjale ka ge re šetše re boletše dirapeng tše di fetilego, Beibele e hlalositše ka tsela e nepagetšego le  e bonolo ka moo legohle, lefase le bophelo di thomilego go ba gona go tloga mathomong. Na e ka se be mo go kwagalago gore Beibele e be yona yeo e re botšago ka tsela e nepagetšego ka motho yo a bopilego dilo tšeo ka moka? Buka ya Encyclopædia Britannica e itše: “Bophelo bo tšwa selong seo se nago le matla ao a fetago a batho”, gomme seo se dumelelana le dinyakišišo tšeo borathutamahlale ba mehleng ye ba di hweditšego. b