Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Seo Borathutamahlale ba sa se Tsebego

Seo Borathutamahlale ba sa se Tsebego

Go bonagala borathutamahlale ba ithutile feela ka dilo tšeo di tsebegago ka legohle. Lega go le bjalo, go sa na le dipotšišo tše dintši tše bohlokwa tšeo ba sa kgonego go di araba ka legohle.

Na borathutamahlale ba kgona go hlalosa gore legohle le dilo ka moka tšeo di phelago di bile gona bjang? Aowa. Ba bangwe ba bolela gore borathutamahlale bao ba ithutilego ka legohle ba ka hlalosa gore le bile gona bjang. Lega go le bjalo, Marcelo Gleiser e lego moprofesara wa go ithuta ka legohle wa kholetšhe ya Dartmouth, yo a sa dumelego gore Modimo o gona, o re: “Ga se ra ka ra hlalosa gore legohle le thomile bjang.”

Ka mo go swanago, makasine wa Science News ge o be o bolela ka taba ya gore bophelo bo thomile bjang o re : “Ga go kgonege gore re tsebe gore bophelo bo thomile bjang mo lefaseng, ka gore maswika a kgale le mašaledi a dilo tša kgale tšeo di ka re thušago gore re tsebe gore lefase le thomile bjang ga di sa le gona. Seo se re bontšha gore saense ga se ya hlwa e araba potšišo ya gore, legohle le bophelo di thomile bjang?

Eupša, o ka ba o ipotšiša gore, ‘Ge eba dilo tšeo di phelago di bopilwe, gona di bopilwe ke mang?’ O ka ba o ipotšišitše dipotšišo tše di latelago: ‘Ge eba re e na le Mmopi yo bohlale le yo lerato, gona ke ka baka la eng a dumelela batho bao a ba bopilego ba tlaišega? Ke ka baka la eng go e na le madumedi a mantši a go se swane? Ke ka baka la eng a ka dumelela batho bao ba mo rapelago ba dira dilo tše mpe?’

Borathutamahlale ba ka se kgone go araba dipotšišo tšeo re boletšego ka tšona ka mo godimo. Eupša seo ga se bolele gore re ka se kgone go hwetša dikarabo tšeo di kgotsofatšago tša dipotšišo tšeo. Ge e le gabotse, batho ba bantši ba hweditše dikarabo tše di kgotsofatšago ka Beibeleng.

Ge eba o ka rata go tseba gore ke ka baka la eng borathutamahlale bao ba ithutilego Beibele ba dumela gore go na le Mmopi, hle tsena wepesaeteng ya rena ya jw.org/nso, kgotla mo e rego “nyaka”, ke moka o ngwale gore “Seo ba bangwe ba se naganago ka gore bophelo bo thomile bjang.”