Na o a Gopola?

Na o thabetše go bala ditokollo tša morago bjale tša Morokami? Gona bona ge e ba o ka araba dipotšišo tše di latelago:

• Ke eng seo e lego sa motheo bakeng sa go rarolla phapano le motho yo mongwe?

Sa pele re swanetše go lemoga gore ka moka ga rena re kgongwa ke dikgopolo tše di fošagetšego le boemo bjo bo fošagetšego bja kgopolo. Ke moka re swanetše go ela hloko ka mo go tseneletšego ge e ba re se mothopo wa bothata go e na le gore ke motho yo mongwe.​—8/15, letlakala 23.

• “Mabaka a xo tsoša tšohle” ao go boletšwego ka wona go Ditiro 3:21, a tla ba neng?

Tsošološo e tla ka megato e mebedi. Wa pele, go na le tsošološo ya go tsošološetšwa paradeiseng ya moya yeo e tšwelago pele ga e sa le go tloga ka 1919. Tsošološo e nngwe e tla tla ge lefase la rena le bušetšwa paradeiseng ya kgonthe.​—9/1, matlakala 17, 18.

• Ke bjang mohlwa o se nago mokgoma, bjalo ka ge go bontšhitšwe go Diema 6:6-8, gomme lega go le bjalo, o neago mohlala o mobotse bakeng sa rena?

Ga gabo mohlwa, go na le mohumagadi, eupša ke mohumagadi feela ka kgopolo ya gore o beela mae le gore ke mmago setšhaba. Mohlwa o šoma ka thata, gomme le rena re swanetše go ba bjalo, re katanele go kaonefatša mošomo wa rena, gaešita le ge re sa bewa leihlo.​—9/15, letlakala 26.

• Na boporofeta bja Huluda bja gore Josia o be a tla hwa “è le šêbêšêbê,” go etša ge go begilwe go 2 Dikxoši 22:20, bo be bo nepagetše, ka gobane o ile a gobala wa go hwa ntweng?

Ee, o hwile ka khutšo ka kgopolo ya gore o hwile pele ga masetla-pelo a 609-607 B.C.E., ge ba-Babele ba be ba rakelela le go senya Jerusalema.​—9/15, letlakala 30.

• Ke bjang e bego e le theto ge Salomo a hlalosa mosadi bjalo ka “mo-ka thsêphê xo ratêxa, mo-ka [pudi e kgahlišago ya thaba, NW]”? (Diema 5:18, 19)

Kgama goba pudi ya thaba, mokgwa wa yona ke e fodilego e bile ke ya sebopego se sebotse kudu. Lega go le bjalo, e kgona go phela le go tswalela mafsikeng le mafelong ao a sa tsenegego ao go ka bago thata go hwetša dijo go wona.​—10/1, matlakala 30, 31.

• Henry Grew le George Storrs e be e le bomang?

Banna ba ba babedi ba phetše nywageng ya bo-1800 gomme e be e le barutwana ba mafolofolo ba Beibele. Grew o ile a ithuta gore Boraro botee ga se thuto ya mangwalo, go swana le ge thuto ya go se hwe ga moya le ya mollo wa dihele le tšona e se dithuto tša Mangwalo. Storrs o ile a lemoga gore ba bangwe ba tla hwetša bophelo bjo bo sa felego lefaseng. Bobedi bja bona e be e le ba pele ga Charles Taze Russell, yo a thomilego go gatiša makasine wo ka 1879.​—10/15, matlakala 26-30.

• Dihlatse tša Jehofa di lebelela bjang mekgwa ya tša kalafo ya ge motho a diriša madi a gagwe ka noši?

Di theile ditumelo tša tšona Beibeleng, ga di boloke madi a tšona ka noši gomme ka morago tša a amogela gore di a tšhelwe. Mokriste yo mongwe le yo mongwe o itirela phetho ya kamoo madi a gagwe a tla swarwago ka gona nakong ya mogato wa go buiwa, ge go dirwa diteko tša tša kalafo goba kalafo ya gona bjale. O swanetše go ela hloko seo Beibele e se bolelago mabapi le madi le go gopola gore o ineetše ka mo go feletšego go Modimo.​—10/15, matlakala 30, 31.

• Nyakišišo e dirilwego pejana ngwageng wo e utolotše tlhokego efe e bohlokwa gare ga Dihlatse tša Jehofa go dikologa lefase?

Go nyakega Diholo tša Mmušo tše fetago 11 000 ditšhabeng tšeo di hlabologago, moo ditšhelete di lekanyeditšwego. Meneelo e tšwago go Bakriste dinageng tše dintši e lebišwa go thušeng go aga mafelo a lekanego ao go kopanelwago go wona.​—11/1, letlakala 30.

• Mantšu a mangwe a leleme la mathomo ao a dirišitšwego ka Beibeleng ao a tswalanago le borapedi ke afe?

Le lengwe ke lei·tour·giʹa, leo le fetolelwago e le “tirelo ya phatlalatša.” Le lengwe ke la·treiʹa, leo le fetolelwago e le “tirelo e kgethwa.” (Ba-Hebere 10:11, NW; Luka 2:36, 37, NW)​—11/15, matlakala 11, 12.

• Ke thuto efe ya bohlokwa yeo re ka ithutago yona pegong ya Beibele ya Adama le Efa?

Go ikaketša le ge e le gofe ka gore re ka ipuša ntle le Jehofa Modimo ke bošilo e le ka kgonthe.​—11/15, matlakala 24-7.

• Ke bohlatse bofe bja Mangwalo bjo bo lego gona bja gore Modimo o matlafatša bahlanka ba gagwe?

Dafida, Habakuku le moapostola Paulo ka moka ga bona ba hlatsetše ka noši gore Jehofa Modimo o ba matlafaditše. (Psalme 60:12; Habakuku 3:19; Ba-Filipi 4:13) Ka gona, re ka kgodišega gore Modimo o a rata e bile o kgona go re matlafatša.​—12/1, matlakala 10, 11.