Šireletša Letswalo la Gago

KGOPOLO ya go fofa ka sefofane seo se nago le computer e rulagantšwego ka mo go fošagetšego e a boifiša. Go e na le moo, akanya eka motho yo mongwe o be a šarakantše tshepedišo ya tlhahlo ya sefofane goba a šarakantše ka boomo tsebišo ya yona! Ka mo go swanago, ka tsela ya seswantšhetšo, se ke seo motho yo mongwe a lekago go se dira ka letswalo la gago. O ikemišeditše go senya ka boomo tshepedišo ya gago ya tlhahlo ya boitshwaro. Maikemišetšo a gagwe ke go go bea boemong bja go thulana le Modimo!​—Jobo 2:​2-5; Johane 8:44.

Ke mang mosenyi yo yo mobe wa ka boomo? Ka Beibeleng, o bitšwa “noga ya kgale, e bitšwago Diabolo le Sathane, e arošago lefase ka moka.” (Kutollo 12:​9, PK, mongwalo o sekamego ke wa rena.) O ile a bonagala tšhemong ya Edene, ge ka go diriša mabaka a bomenetša, a be a phegelela Efa gore a hlokomologe seo a bego a tseba gore se nepagetše gomme a rabele malebana le Modimo. (Genesi 3:​1-6, 16-19) Go tloga ka nako yeo, Sathane o rulaganyetša tšwelopele ya mekgatlo ka moka ya go aroša yeo e lebišago batho ka moka bonabeng le Modimo. Mokgatlo o solwago kudu go e feta ka moka ke bodumedi bja maaka.​—2 Ba-Korinthe 11:​14, 15.

Bodumedi bja Maaka bo Senya Letswalo

Ka pukung ya Beibele ya Kutollo, bodumedi bja maaka bo bonwa e le seotswa sa seswantšhetšo se se bitšwago Babele o Mogolo. Dithuto tša yona di kgopamišitše maikwelo a tša boitshwaro a batho ba bantši gomme tša ba dira gore ba hloye gaešita le go gata megato e šoro malebana le bao ba nago le ditumelo tšeo di fapanego. Ge e le gabotse, go ya ka Kutollo, Modimo o lebelela bodumedi bja maaka bo ikarabela kudu ka madi “a bohle ba ba bolailwexo mo lefaseng,” go akaretša le barapedi ba Modimo.​—Kutollo 17:​1-6; 18:​3, 24.

Jesu o ile a lemoša barutiwa ba gagwe ka tekanyo yeo bodumedi bja maaka bo bego bo tla kgopamiša ditekanyetšo tša boitshwaro tša ba bangwe ge a be a re: “Xo tlo bá xwa tla lebaka la xe motho à Le bolaya a tl’o xo re ké xôna xe a dirêla Modimo.” Batho ba bjalo ba šoro ba foufetše boitshwarong gakaakang! Jesu o itše: ‘Ga ba ka ba tseba tate, le nna ga ba ntsebe.’ (Johane 16:​2, 3) E se kgale ka morago ga gore Jesu a bolele mantšu ao, yena ka boyena o ile a bolawa ka taelo ya baetapele ba bangwe ba bodumedi, bao ba ilego ba kgona go dumelelanya bosenyi bja bona le matswalo a bona. (Johane 11:​47-50) Ka mo go fapanego, Jesu o rile balatedi ba gagwe ba kgonthe ba hlaolwa ka lerato  leo ba nago le lona seng sa bona. Eupša lerato la bona ke le le katologilego kudu, ka gobane le katologela gaešita le go manaba a bona.​—Mateo 5:​44-48; Johane 13:35.

Tsela e nngwe yeo ka yona bodumedi bja maaka bo sentšego ka boomo matswalo a ba bantši ke ka go tsoša kganyogo ya go kganyoga boitshwaro le ge e le bofe, goba diphošo tša bjona, tšeo di bonagalago di tumile. Moapostola Paulo ge a be a bolela e sa le pele ka se, o itše: “Xo tlo tla lebaka le ba ka se kexo ba kxôna xo theetša thutô ye e phedilexo; ba tlo ikxobêla baruti ka xo ya le dikxanyoxô tša bôná, ka xo rata xo kwiša ditsêbê bose.”​—2 Timotheo 4:3.

Matšatšing a lehono, baetapele ba bodumedi ba kweša ditsebe tša batho bose ka go bolela gore kopano ya botona le botshadi ya ka ntle ga lenyalo e ka amogelega go Modimo. Ba bangwe ba tshediša ditiro tša bosodoma mahlo. Ge e le gabotse, baruti ba bangwe ke basodoma ba mafolofolo. Sehlogo sa kuranta ya Brithania ya The Times se boletše gore “baruti ba lesome-tharo ba tsebjago ka gohle ka bosodoma” ba kgethetšwe Sinote sa Kakaretšo sa Kereke ya Engelane. Ge baetapele ba kereke ba lahla ditekanyetšo tša boitshwaro tša Beibele gomme dikereke tša bona di sa dire selo ka seo, ke ditekanyetšo dife tšeo ditho tša kereke di swanetšego go di amogela? Ga go makatše gore ba dimilione ba gakanegile ka mo go feletšego.

Go kaone gakaakang go hlahlwa ke ditherešo tša boitshwaro le tša moya tše swanago le pakane tšeo di rutwago ka Beibeleng! (Psalme 43:3; Johane 17:​17) Ka mohlala, Beibele e ruta gore diotswa le dihlotlolo “[di] ka se bê le kabêlô mmušong wa Modimo.” (1 Ba-Korinthe 6:​9, 10) E re botša gore banna le basadi bao ba fetošago “modirêlô wo ba o bopetšwexo, ba tšea modirêlô wo ba sa kaxo ba bopêlwa wôna,” ba “dira tša dihlong” pele ga mahlo a Modimo. (Ba-Roma 1:​26, 27, 32) Ditherešo tše tša boitshwaro ga se bofora bja batho ba sa phethagalago; ke ditekanyetšo tšeo di buduletšwego tša Modimo, tšeo a sa kago a di fediša le ka mohla. (Ba-Galatia 1:8; 2 Timotheo 3:​16) Eupša Sathane o na le ditsela tše dingwe tša go senya letswalo ka boomo.

E-ba yo a Kgethago Boithabišong

Ke selo se sebe le go feta go gapeletša motho go dira tiro e mpe, eupša se sebe le go feta ke go mo dira gore a kganyoge go dira tiro e bjalo e mpe. Ye ke pakane ya “mmuši wa lefase,” Sathane. Gore a gatiše kgopolo ya gagwe e šilafetšego menaganong le dipelong tša mašilo goba tša bao ba sa elego hloko​—kudu-kudu bao ba hlaselegago gabonolo, e lego bafsa​—o diriša ditsela tše belaetšago tše swanago le dipuku, difilimi, mmino, dipapadi tša computer le mekero ya diswantšho tšeo di kgothaletšago bootswa go Internet.​—Johane 14:​30; Ba-Efeso 2:2.

Pego e tšwago kuranteng ya Pediatrics e itše: “Bafsa [ba United States] ba bogela ditiro tša bošoro tše akanyetšwago go 10 000 ngwaga le ngwaga mananeong a TV a bana e lego wona a šoro le go feta.” Pego e utolotše le gore “ngwaga le ngwaga, bafsa ba lego mahlalagading ba bogela dipontšho tše ka bago tše 15 000 tša dikopano tša botona le botshadi, go hlaba ka mantšu ka go se lebantšhe le metlae.” E boletše gore, gaešita le nakong ya mantšiboa ge babogedi ba thelebišene e le ba bantši, “go ba le ditiragalo tše fetago tše seswai tša  dikopano tša botona le botshadi ka iri, tše balwago gane go feta tše di bego di direga ka 1976.” Ke mo go sa makatšego gore pego e hweditše gape gore “polelo ya maroga le yona e oketšega ka lebelo le le makatšago.” Lega go le bjalo, bobedi Beibele le dithuto tše mmalwa tša thutamahlale di lemoša gore go iphepa ka mehla ka dilo tše bjalo go fetoša batho gore e be ba babe le go feta. Ka gona ge e ba o tloga o nyaka go kgahliša Modimo gomme o ikhole, ela hloko Diema 4:​23, e rego: “Diša pelo y’axo; xobane bophelô bo hlaxa xo yôna.”​—Jesaya 48:17.

Mmino o tumilego kudu le wona o senya letswalo. Pego go tšwa ka kuranteng ya Australia ya The Sunday Mail e lemoša gore, seopedi seo dikoša tša sona di tumilego kudu gomme di bewa maemong a pele dinageng tše mmalwa tša ka Bodikela se dira “boiteko bjo bo kgethegilego bja go baka letšhogo.” Kuranta e bolela gore “dikoša tša sona di tumiša dihlare-tagi, kopano ya botona le botshadi le wa leloko le go kata” le gore se “opela ka go bolaya mosadi wa sona gomme sa lahlela setopo sa gagwe ka letsheng.” A mangwe a mantšu a dikoša tše di boletšwego ke a gobogilego kudu go ka bušeletšwa mo. Lega go le bjalo, mmino wa gagwe o mo putsitše ka moputso o hlomphegago. Na o be o tla rata go bjala dikgopolo tše senyago tše bjalo ka tše di boletšwego ka mo godimo monaganong le pelong ya gago, gaešita le ge di dirilwe gore e be tše bose ka mmino? Ga go holofetše gore go tla ba bjalo, ka gobane bao ba dirago ka tsela yeo ba šilafatša letswalo la bona gomme mafelelong ba bopa ka gare ga bona “pelo e mpe,” yeo e ba fetošago manaba a Modimo.​—Ba-Hebere 3:​12; Mateo 12:​33-35.

Ka gona e-ba yo bohlale kgethong ya gago ya boithabišo. Beibele e re kgothaletša gore: “Išang mexopolô le tše e lexo therešô, le tše e lexo bokwala, le tše e lexo tokô, le tše e lexo pelo-thereši, le tše di yaxo ka leratô, tša tumô e botse, tše e lexo boló, tše di kaxo ratiwa, e bê tšôna Le di naxanaxo.”​—Ba-Filipi 4:8.

Segwera se Kgoma Letswalo la Gago

Ge e be e sa le bana, Neil le Franz ba be ba thabela segwera se se agago le Bakriste ba kgonthe. * Eupša, ge nako e dutše e e-ya, Neil o itše, “Ke ile ka thoma go gwerana le bagwera ba babe.” Seo e bilego se se nyamišago kudu go yena, mafelelo e bile gore a dire bosenyi le go golegwa. Go bjalo le tabeng ya Franz. O llile ka gore: “Ke be ke nagana gore ke be nka kgona go phela le bafsa ba lefase ka ntle le gore ba ntutuetše. Eupša bjalo ka ge Ba-Galatia 6:7 e re, ‘Modimo xa a kwêrwe. Se motho a se byalaxo, ké sôna se a tl’o xo se buna.’ Ke ithutile ka phihlelo e bohloko gore ke be ke fošitše gomme Jehofa o be a nepile. Ke ahloletšwe bophelo ka moka kgolegong ka phošo yeo ke e dirilego.”

Batho ba swanago le Neil le Franz ga se gantši ba fo retologela bosenying gatee-tee; mathomong, ba tle ba nagane gore go retologela bosenying ga go a swanela. Go fapoga go bonala go direga ka megato, gantši wa mathomo e le ditlwaelano tše mpe. (1 Ba-Korinthe 15:​33) Go ka latela go dirišwa ga dihlare-tagi gampe goba bjala. Ge e le gabotse, letswalo le hlalositšwe ka tshwanelo e le “karolo [yeo] ya semelo yeo e tologago ka gare ga bjala.” Go tloga moo, ke mogato o monyenyane feela  go dira bosenyi goba boitshwaro bjo bo gobogilego.

Ka gona, ke ka baka la’ng o gata mogato wola wa pele? Ge e le gabotse, gwerana le batho ba bohlale bao ba ratago Modimo e le ka kgonthe. Ba tla go thuša gore o matlafatše letswalo la gago e le gore le tle le go hlahle ka mo go swanetšego, le go šireletše mahlokong a mantši. (Diema 13:​20) Gaešita le ge ba sa lahletšwe kgolegong, ga bjale Neil le Franz ba bona matswalo a bona e le mpho e tšwago go Modimo yeo e swanetšego go tlwaetšwa ka tshwanelo, le tšeelwe godimo e le ka kgonthe. Go feta moo, ba šoma ka thata go ageng tswalano e botse le Modimo wa bona, Jehofa. Hlalefa, gomme o ithute phošong ya bona.​—Diema 22:3.

Šireletša Letswalo la Gago

Re bontšha gore re nyaka go šireletša letswalo la rena ge re aga lerato le tumelo go Modimo, go akaretša le poifo e lokilego ya go mmoifa. (Diema 8:​13; 1 Johane 5:3) Beibele e utolla gore letswalo le le se nago ditutuetšo tše bjalo gantši le hloka boitshwaro bjo bo tsepamego. Ka mohlala, Psalme 14:1 e bolela ka bao dipelong tša bona ba rego: “Xa xo Modimo!” Go hloka tumelo mo go bjalo go kgoma bjang tsela ya bona ya go phela? Temana e tšwela pele gore: “Ba dira tše di befilexo, tša bolaloxi.”

Batho ba se nago tumelo ya kgonthe go Modimo gape ga ba na kholofelo e tiilego ka bokamoso bjo bokaone. Ka gona, ba tlwaetše go phelela bophelo bja bjale, ba nwelela dikganyogong tša bona tša nama. Filosofi ya bona ke gore: “A re jeng! A re nweng! xobane ka moswana re y’o hwa!” (1 Ba-Korinthe 15:​32) Ka lehlakoreng le lengwe, bao mahlo a bona a lego moputsong wa bophelo bjo bo sa felego ga ba arošwe tseleng ke maipshino a fetago ka pela a lefase. Ka go swana le computer e nepago ya tša difofane, letswalo la bona le le tlwaeditšwego le ba boloka ba le tseleng ya go kwa Modimo ka potego e sa kwanantšhego.​—Ba-Filipi 3:8.

Gore letswalo la gago le kgomarele matla a lona le go nepa, le nyaka tlhahlo ya ka mehla go tšwa Lentšung la Modimo. Beibele e re botša gore tlhahlo e bjalo e a hwetšagala ge ka polelo ya seswantšhetšo e re: “Ditsêbê tša lena di tlo kwa ka nthaxo xa lena xe xo thwe: Tsela šé! Tšeang ka yôna! Le se fapoxêlê ka xo le letona le xe e le xo la ntsôxôšô!” (Jesaya 30:​21) Ka gona bea nako ka thoko bakeng sa go bala Beibele letšatši le letšatši. Se se tla go matlafatša le go go kgothatša ge o katanela go dira se se nepagetšego goba ge o pipilwe ke maru a pelaelo le tlalelo. Kgodišega gore Jehofa o tla go hlahla boitshwarong le moyeng ge e ba o mmota ka mo go feletšego. Ee, ekiša mopsalme yo a ngwadilego gore: “Ke beile Jehofa pele ga-ka ka mehla, nka se ke ka teka-teka, gobane o letsogong le letona la-ka.”​—Psalme 16:​8, PK; 55:22.

[Mengwalo ya ka tlase]

[Diswantšho go letlakala 5]

Bodumedi bja maaka, bjo bo hlalositšwego ka Beibeleng e le ‘Babele o Mogolo,’ bo ikarabela ka go retetša matswalo a ba bantši

[Mothopo]

Priest blessing troops: U.S. Army photo

[Diswantšho go letlakala 6]

Go bogela bošoro le boitshwaro bjo bo gobogilego go tla senya letswalo la gago

[Seswantšho go letlakala 7]

Tlhahlo ya ka mehla yeo e tšwago Lentšung la Modimo e tla šireletša letswalo la gago