“Batamelang Kgaufsi le Modimo”
“Batamelang Kgaufsi le Modimo”
“Batamelang kgaufsi le Modimo, gomme o tla batamela kgaufsi le lena.”—JAKOBO 4:8, NW.
1, 2. (a) Ke boipolelo bofe bjoo gantši batho ba bo dirago? (b) Jakobo o neile keletšo efe, gomme ke ka baka la’ng e be e nyakega?
“MODIMO o na le rena.” Mantšu ao a kgabišitše dika tša ditšhaba gaešita le diyunifomo tša mašole. Mantšu a rego: “Re botile Modimo” a ngwadilwe ditšheleteng tše dintši-ntši tša tšhipi le tša pampiri tša mehleng yeno. Ke mo go tlwaelegilego gore batho ba bolele gore ba na le tswalano ya kgaufsi le Modimo. Lega go le bjalo, na o ka se dumele gore ge e le gabotse go ba le tswalano e bjalo go nyaka mo gontši go feta feela go bolela ka yona goba go ngwala mantšu goba dipolelwana e le gore ba bangwe ba ka di bona?
2 Beibele e bontšha gore go a kgonega go ba le tswalano le Modimo. Lega go le bjalo go nyakega boiteko. Gaešita le Bakriste ba bangwe ba tloditšwego ba lekgolong la pele la nywaga ba ile ba swanelwa ke go matlafatša tswalano ya bona le Jehofa Modimo. Molebeledi wa Mokriste e lego Jakobo o ile a swanelwa ke go lemoša ba bangwe mabapi le ditshekamelo tša bona tša nama le go lahlegelwa ke bohlweki bja moya. Keletšong yeo, o ile a nea keletšo ye e matla: “Batamelang kgaufsi le Modimo, gomme o tla batamela kgaufsi le lena.” (Jakobo 4:1-12, NW) Jakobo o be a bolela’ng ge a re “batamelang kgaufsi”?
3, 4. (a) Babadi ba Jakobo ba lekgolong la pele la nywaga ba ka be ba be ba gopotšwa ka eng ka polelwana e rego “batamelang kgaufsi le Modimo”? (b) Ke ka baka la’ng re ka kgonthišega gore go batamela kgaufsi le Modimo go a kgonega?
3 Jakobo o ile a diriša polelwana yeo e bego e tla ba e tlwaelegilego go bontši bja babadi ba gagwe. Molao wa Moše o neile baperisita ditaelo tše di lebanyago tša kamoo ba ka “batamêlaxo” Jehofa legatong la batho ba gagwe. (Ekisodo 19:22) Ka gona babadi ba Jakobo ba ka be ba ile ba gopotšwa gore go batamela Jehofa ga se selo seo se swanetšego go tšeelwa fase. Jehofa ke yo a phagamego kudu legohleng.
4 Ka lehlakoreng le lengwe, bjalo ka ge seithuti sa Beibele se bontšhitše, “keletšo ye [e lego go Jakobo 4:8] e utolla go ba le kholofelo mo go matla.” Jakobo o be a tseba gore ka lerato Jehofa ka mehla o laleditše batho ba sa phethagalago go batamela kgaufsi le Yena. (2 Koronika 15:2) Sehlabelo sa Jesu se butše tsela ya go batamela Jehofa ka mo go tletšego. (Ba-Efeso 3:11, 12) Lehono, tsela ya go batamela Modimo e bulegetše ba dimilione! Lega go le bjalo, re ka diriša bjang ka mo go holago sebaka se se kgahlišago? Re tla hlahloba ka bokopana ditsela tše tharo tšeo ka tšona re ka batamelago kgaufsi le Jehofa Modimo.
Tšwelang Pele ‘go Monya Tsebo’ ka Modimo
5, 6. Mohlala wa Samuele yo monyenyane o bontšha bjang seo se akaretšwago ke ‘go monya tsebo’ ka Modimo?
5 Go ya ka Johane 17:3, Jesu o itše: “Bophelô byo bo sa felexo ké xe ba Xo tseba [‘monya tsebo,’ NW], Wene Modimo-dimo Ò le nnoši. Ba tsebê le Moromiwa wa xaxo Jesu Kriste.” Diphetolelo tše dintši tša temana ye di fapana ganyenyane le phetolelo ya New World Translation. Go e na le gore ‘go monya tsebo’ ka Modimo, di fetolela feela lediri “xo tseba” Modimo. Lega go le bjalo, diithuti tše dintši di lemogile gore kgopolo ya lentšu leo le dirišitšwego Segerikeng sa mathomong le akaretša se sengwe se se oketšegilego—mosepelo o tšwelago pele, wo o ka lebišago go go tlwaelana kgaufsi kudu le motho yo mongwe.
6 Go tseba Modimo kgaufsi kudu e be e se kgopolo e mpsha mehleng ya Jesu. Ka mohlala, ka Mangwalong a Sehebere re bala gore ge Samuele e sa le mošemanyana, “ó be a sešo a tseba Morêna.” (1 Samuele 3:7) Na se se bolela gore Samuele o be a tseba mo go nyenyane kudu ka Modimo wa gagwe? Aowa. Ka ntle le pelaelo batswadi ba gagwe gotee le baperisita ba swanetše go ba ba ile ba mo ruta mo gontši. Lega go le bjalo, go ya ka seithuti se sengwe, lentšu la Sehebere leo le dirišitšwego temaneng yeo le ka “dirišetšwa go tlwaelano ya kgaufsi kudu.” Samuele o be a sešo a tseba Jehofa kgaufsi kudu go etša ge a be a tla mo tseba ge ka morago a hlankela e le mmoleledi wa Jehofa. Ge Samuele a dutše a gola, ka kgonthe o ile a tseba Jehofa, a ba le tswalano ya kgaufsi ya motho ka noši le yena.—1 Samuele 3:19, 20.
7, 8. (a) Ke ka baka la’ng re sa swanela go nolwa moko ke dithuto tše di tseneletšego tša Beibele? (b) Ke dithuto dife tše di tseneletšego tša Lentšu la Modimo tšeo re swanetšego go ithuta tšona?
7 Na o monya tsebo ka Jehofa e le gore o ka tlwaelana le yena kgaufsi? E le gore o dire bjalo, o swanetše go ‘llela’ dijo tša moya tšeo Modimo a di neago. (1 Petro 2:2) O se ke wa kgotsofatšwa ke go tseba feela dithuto tša motheo. Dira boiteko bja go ithuta tše dingwe tša dithuto tše di tseneletšego tša Beibele. (Ba-Hebere 5:12-14) Na o nolwa moko ke dithuto tše bjalo ka go nagana gore ke tše thata kudu? Ge e ba go le bjalo, gopola gore Jehofa ke ‘Mohlahli yo Mogolo.’ (Jesaya 30:20, bapiša le NW.) O tseba go fetišetša ditherešo tše di tseneletšego dikgopolong tša batho ba ba sa phethagalago. Le gona, a ka šegofatša boiteko bja gago bja go tšwa pelong bja go kwešiša seo a go rutago sona.—Psalme 25:4.
8 Ke ka baka la’ng o sa itlhahlobe mabapi le a mangwe a “madiba a diphiri tša Modimo”? (1 Ba-Korinthe 2:10) Tše ga se dipolelo tša go se kgahliše tša go swana le tšeo bo-rathutatumelo le baruti ba ka ngangišanago ka tšona. Ke dithuto tše di phelago tšeo ka tšona re ka ithutago dilo tše di kgahlišago ka kgopolo le pelo ya Tatago rena yo lerato. Ka mohlala, topollo, ‘sephiri se se kgethwa’ le dikgwerano tše di fapa-fapanego tšeo Jehofa a di dirišitšego bakeng sa go šegofatša batho ba gagwe le go phethagatša merero ya gagwe—dihlogo tše gotee le tše dintši tše di swanago le tšona ke tše di kgahlišago le tše di putsago bakeng sa go dira nyakišišo le thuto ya motho ka noši ka tšona.—1 Ba-Korinthe 2:7.
9, 10. (a) Ke ka baka la’ng boikgogomošo bo le kotsi, gomme ke’ng seo se tlago go re thuša go bo phema? (b) Ke ka baka la’ng re swanetše go katanela go ikokobetša ge go tliwa tabeng ya tsebo ya Jehofa?
9 Ge o dutše o gola ka tsebo ya ditherešo tše di tseneletšego tša moya, hlokomela kotsi yeo e ka tlišwago ke tsebo—boikgogomošo. (1 Ba-Korinthe 8:1) Go ikgogomoša go kotsi, ka gobane go aroganya batho go Modimo. (Diema 16:5; Jakobo 4:6) Gopola, ga go na motho yo a nago le lebaka la go ikgantšha ka tsebo ya gagwe. Ka mohlala, nagana ka mantšu a go tšwa matsenong a puku yeo e ahla-ahlago tšwelopele ya batho ya morago bjale go tša thutamahlale ge e re: “Ge re dutše re e-ba le tsebo, ke moo re hlokomelago gore ga re tsebe selo. . . . Dilo ka moka tšeo re ithutilego tšona ga se selo ge go bapetšwa le tšeo re sa tlago go ithuta tšona.” Boikokobetšo bjo bo bjalo bo a lapološa. Bjale, ge e le mabapi le tekanyo e kgolo ya tsebo—tsebo ya go tseba Jehofa Modimo—re na le lebaka le legolo la go dula re ikokobeditše. Ka baka la’ng?
10 Ela hloko dipolelo tše dingwe tša Beibele tša mabapi le Jehofa. “ ’Kêlêló tša xaxo xa se ka xo iša!” (Psalme 92:5) “[Jehofa] ké yo bohlale byo bo sa êlwexo.” (Psalme 147:5) “[Jehofa] ké yo thlaloxanyô e sa fihlelwexo.” (Jesaya 40:28) “A! Bodiba bya lehumô la Modimo, le bya bohlale bya xaxwe, bya tsebô ya xaxwe!” (Ba-Roma 11:33) Ke mo go kwagalago gore le ka mohla re ka se tsebe sohle se se lego gona ka Jehofa. (Mmoledi 3:11) O re rutile dilo tše dintši tše dibotse, lega go le bjalo ka mehla re tla dula re e-na le tekanyo e kgolo ya tsebo yeo re ka ithutago ka mo go oketšegilego go tšwa go yona. Na ga re hwetše tebelelo yeo e le bobedi e kgahlišago le e kokobetšago? Ka gona, ge re dutše re ithuta, ka mehla a re dirišeng tsebo ya rena e le motheo wa go batamela kgaufsi le Jehofa le go thuša ba bangwe go dira bjalo—le ka mohla e se selo seo re se dirišetšago go ikgogomošetša ba bangwe.—Mateo 23:12; Luka 9:48.
Bontšha Lerato la Gago la go Rata Jehofa
11, 12. (a) Tsebo yeo re e monyago mabapi le Jehofa e swanetše go re kgoma bjang? (b) Ke’ng se se bontšhago ge e ba lerato la motho la go rata Modimo e le la kgonthe?
11 Ka mo go swanelegago, moapostola Paulo o ile a bontšha tswalano magareng ga tsebo le lerato. O ngwadile gore: “Se ke se kxopêlaxo ké xore leratô la lena le fêlê lè tlala lè e-ya lè na le tsebô le temoxô ya ruri.” (Ba-Filipi 1:9) Go e na le go ikgogomoša, therešo e nngwe le e nngwe ya bohlokwa yeo re ithutago yona ka Jehofa le ka merero ya gagwe e swanetše go oketša lerato la rena la go rata Tatago rena wa legodimong.
12 Go ba gona, batho ba bantši bao ba ipolelago gore ba rata Modimo ba tloga ba sa mo rate. Maikwelo a matla ao a tletšego ka dipelong tša bona e ka ba e le a kgonthe. Maikwelo a bjalo ke a mabotse, e bile a a retega ge a dumelelana le tsebo e nepagetšego. Eupša ka bowona ga a swane le go rata Modimo e le ka kgonthe. Ke ka baka la’ng go se bjalo? Ela hloko kamoo Lentšu la Modimo le hlalosago ka gona lerato le le bjalo ge le re: “Leratô la xo rata Modimo ké xe re e-ya ka melaô ya xaxwe.” (1 Johane 5:3) Ka gona, lerato la go rata Jehofa ke la kgonthe ge le bontšhwa ka ditiro tša go kwa.
13. Poifo ya go boifa Modimo e tla re thuša bjang go bontšha lerato la rena la go rata Jehofa?
13 Poifo ya go boifa Modimo e tla re thuša go kwa Jehofa. Poifo ya go boifa Modimo gotee le tlhompho e tseneletšego ya go hlompha Jehofa di tlišwa ke go monya tsebo ka yena, go ithuta ka bokgethwa bja gagwe bjo bo sa lekanywego, letago, matla, toka, bohlale le lerato. Poifo e bjalo ke ya bohlokwa kudu bakeng sa go batamela kgaufsi le yena. Ge e le gabotse, ela hloko seo Psalme 25:14 e se bolelago ge e re: “Morêna ó kwana le ba ba mmoifaxo.” Ka gona ge e ba re e-na le poifo e botse ya go boifa go nyamiša Tatago rena yo lerato wa legodimong, re ka batamela kgaufsi le yena. Poifo ya go boifa Modimo e tla re thuša go ela hloko keletšo e bohlale yeo e begilwego go Diema 3:6: “Ditseleng tša xaxo tšohle tseba Yêna; ké mo Yêna a tl’o xo Xo thulêla tsela.” Seo se bolela’ng?
14, 15. (a) Ke diphetho dife tše dingwe tšeo re lebeletšanago le tšona bophelong bja letšatši le lengwe le le lengwe? (b) Ke bjang re ka dirago diphetho ka tsela yeo e tlago go bontšha poifo ya rena ya go boifa Modimo?
14 O swanetše go dira diphetho letšatši le lengwe le le lengwe, bobedi tše dikgolo le tše dinyenyane. Ka mohlala, o tla swara poledišano ya mohuta ofe le bašomi-gotee le wena, bao o tsenago sekolo le bona le baagišani ba gago? (Luka 6:45) Na o tla dira mediro yeo o e neilwego ka thata goba na o tla e dira ka go ithola morwalo? (Ba-Kolose 3:23) Na o tla batamela kgaufsi le bao ba ratago Jehofa ganyenyane goba bao ba sa mo ratego, goba na o tla nyaka go matlafatša tswalano ya gago le batho bao ba sekametšego dilong tša moya? (Diema 13:20) O tla dira’ng bakeng sa go tšwetša pele dikgahlego tša Mmušo wa Modimo gaešita le ka ditsela tše dinyenyane? (Mateo 6:33) Ge e ba melao ya motheo ya Mangwalo e swanago le yeo e bontšhitšwego mo e hlahla diphetho tša gago tšeo o di dirago letšatši le lengwe le le lengwe, gona ka kgonthe o tloga o ela Jehofa hloko “ditseleng tša xaxo tšohle.”
15 Ge e le gabotse, phethong e nngwe le e nngwe yeo re e dirago, re swanetše go hlahlwa ke kgopolo ye: ‘Jehofa o be a tla nyaka gore ke dire’ng? Ke tsela efe yeo e bego e tla mo thabiša kudu?’ (Diema 27:11) Go bontšha poifo ya go boifa Modimo ka mokgwa wo ke tsela e botse kudu ya go bontšha lerato la go rata Jehofa. Le gona, poifo ya go boifa Modimo e tla re tutuetša go dula re hlwekile—moyeng, boitshwarong le mmeleng. Gopola gore temaneng e swanago yeo go yona Jakobo a eletšago Bakriste go ‘batamela kgaufsi le Modimo,’ o eletša gape ka gore: “Hlwekišang diatla tša lena, lena badira-dibe, gomme le sekiše dipelo tša lena, lena ba pelo-pedi.”—Jakobo 4:8, NW.
16. Ke’ng seo le ka mohla re ka se kgonego go se fihlelela ge re nea Jehofa, lega go le bjalo ke’ng seo ka mehla re ka atlegago go se dira?
16 Ke therešo gore go bontšha lerato la rena la go rata Jehofa go akaretša go feta feela go phema selo se sebe. Lerato le re tutuetša gape le go dira selo se se nepagetšego. Ka mohlala, re arabela bjang go neeng kudu ga Jehofa mo go makatšago? Jakobo o ngwadile gore: “ ’Neô tšohle tše botse, le ’mphô tšôhle di tletšexo, di tšwa xodimo xo Ra-dietša.” (Jakobo 1:17) Ke therešo gore ge re neela dilo tša rena tše di bonagalago go Jehofa, ga re mo humiše ka selo. Dilo ka moka le mahumo e šetše e le tša gagwe. (Psalme 50:12) Le gona, ge re nea Jehofa nako le matla a rena, ga re phethagatše senyakwa seo a bego a ka palelwa ke go se phethagatša. Gaešita le ge e ba re be re ka gana go bolela ditaba tše dibotse tša Mmušo wa Modimo, a ka dira gore mafsika a di goeletše! Ka gona, ke ka baka la’ng re nea Jehofa mahumo, nako le matla a rena? Go feta dilo tšohle, ke ka baka la gore ka go dira bjalo re bontšha lerato la rena la go mo rata ka dipelo tša rena ka moka, moya, monagano le matla.—Mareka 12:29, 30.
17. Ke’ng seo se ka re tutuetšago go nea Jehofa re lokologile?
17 Ge re nea Jehofa, re swanetše go dira bjalo ka lethabo “xobane Mo-nea-à-thabile, Modimo ó a mo rata.” (2 Ba-Korinthe 9:7) Molao wa motheo wo o lego go Doiteronomio 16:17 o ka re thuša gore re nee re thabile: “Mang le mang a tlê à swere neô ya xaxwe ka mo thšexofatšô ya Morêna Modimo wa xaxo e mo neilexo ka xôna.” Ge re naganišiša ka tsela yeo Jehofa a re neilego kudu ka gona, re ba le kganyogo ya go mo nea re lokologile. Go nea mo go bjalo go mo thabiša pelo, go swana le ge mpho e nyenyane e tšwago go ngwana yo a rategago e thabiša motswadi. Go bontšha lerato la rena ka tsela ye go tla re thuša go batamela kgaufsi le Jehofa.
Aga Tswalano ya Kgaufsi ka Thapelo
18. Ke ka baka la’ng e le ga bohlokwa go naganišiša kamoo re ka kaonefatšago boemo bja dithapelo tša rena?
18 Dinako tša rena tša go rapela thapelo ya ka sephiring di re nea sebaka sa bohlokwa—dinako tša go bolela dilo tša motho ka noši le diphiri le Tatago rena wa legodimong. (Ba-Filipi 4:6) Ka ge thapelo e le tsela e bohlokwa-hlokwa ya go batamela kgaufsi le Modimo, ke ga bohlokwa go ema ganyenyane gomme re naganišiše ka boemo bja dithapelo tša rena. Ga se gore di swanetše go ba tša bothakga le tša bokgwari, eupša di swanetše go ba tša mantšu a tšwago pelong. Re ka kaonefatša bjang boemo bja dithapelo tša rena?
19, 20. Ke ka baka la’ng re swanetše go naganišiša pele re rapela, gomme ke ditaba dife tše dingwe tše di swanetšego bakeng sa go naganišiša mo go bjalo?
19 Re ka leka go naganišiša pele re rapela. Ge e ba re naganišiša pele ga nako, re ka dira gore dithapelo tša rena e be tše di lebanyago le tše di nago le morero, ka go rialo re phema mokgwa wa go boeletša mantšu ao go bonagalago a tlwaelegile le ao a itlelago ka kgopolong. (Diema 15:28, 29) Mohlomongwe go naganišiša ka tše dingwe tša ditaba tšeo Jesu a boletšego ka tšona thapelong ya gagwe ya mohlala gomme ra nagana kamoo di tswalanago ka gona le maemo a rena a motho ka noši go ka thuša. (Mateo 6:9-13) Ka mohlala, re ka ipotšiša gore ke karolo efe e nyenyane yeo re holofelago go e kgatha go direng thato ya Jehofa mo lefaseng. Na re ka botša Jehofa kganyogo ya rena ya gore a re diriše kamoo re ka kgonago ka gona le go mo kgopela go re thuša go phethagatša kabelo le ge e le efe yeo a re neago yona? Na re imelwa ke go tshwenyega ka dinyakwa tša rena tša dilo tše di bonagalago? Ke dibe dife tšeo re nyakago go swarelwa tšona, gomme ke mang yo re nyakago go mo swarela ka mo go oketšegilego? Ke diteko dife tšeo di re hlaselago, gomme na re lemoga kamoo re nyakago tšhireletšo ya Jehofa ka mo go akgofilego ka gona tabeng yeo?
20 Go oketša moo, re ka nagana ka batho bao re ba tsebago bao ka mo go kgethegilego ba nyakago thušo ya Jehofa. (2 Ba-Korinthe 1:11) Lega go le bjalo, ga se ra swanela go lebala taba ya go leboga. Ge e ba re ema gomme re nagana ka yona, ka ntle le pelaelo re ka bona lebaka leo ka lona re swanetšego go leboga Jehofa le go mo reta letšatši le letšatši ka baka la go loka ga gagwe mo gogolo. (Doiteronomio 8:10; Luka 10:21) Go dira bjalo go na le mohola wo o oketšegilego—go ka re thuša go ba le boemo bjo bo nepagetšego bja kgopolo le bja go bontšha tebogo bophelong.
21. Ke go ithuta mehlala efe ya Mangwalo mo go ka re thušago ge re batamela Jehofa ka thapelo?
21 Go ithuta le gona go ka kaonefatša dithapelo tša rena. Go na le dithapelo tše di kgahlišago tša banna le basadi ba botegago tše di begilwego ka Lentšung la Modimo. Ka mohlala, ge e ba re lebane le bothata bjo bogolo, bo re dira gore re be le dipelaelo gaešita le go tšhogela bophelo bja rena bjo bobotse goba bja baratiwa ba rena, re ka bala thapelo ya Jakobo ya mabapi le go kopana ga gagwe le ngwanabo yo a bego a tletše moya wa go itefeletša e lego Esau. (Genesi 32:9-12) Goba re ka ithuta ka thapelo ya Kgoši Asa yeo a e rapetšego ge madira a ba-Kuše a ka bago milione a be a tšhošetša batho ba Modimo. (2 Koronika 14:11, 12) Ge e ba re tlaišwa ke bothata bjo bo ka beago leina le lebotse la Jehofa kotsing, gona go bohlokwa go ela hloko thapelo ya Eliya yeo a e rapetšego pele ga barapedi ba Baali kua Thabeng ya Karamele, bjalo ka thapelo ya Nehemia mabapi le boemo bjo bo boifišago bja Jerusalema. (1 Dikxoši 18:36, 37; Nehemia 1:4-11) Go bala le go naganišiša ka dithapelo tše bjalo go ka matlafatša tumelo ya rena gomme gwa re nea dikgopolo tša kamoo re ka batamelago Jehofa kaone ka gona ka go mmotša dilo tšeo di re imelago.
22. Temana ya ngwaga ya 2003 ke efe, le gona re ka ipotšiša’ng nako le nako ngwaga ka moka?
22 Go a kwagala gore ga go na tlhompho e kgolo gaešita le pakane e kaone go feta go kwa keletšo ya Jakobo ya go ‘batamela kgaufsi le Modimo.’ (Jakobo 4:8) Anke re direng bjalo ka go tšwela pele tsebong ya rena ya go tseba Modimo, ka go nyaka go bontšha lerato la rena la go mo rata ka mo go oketšegilego le ka go hlagolela tswalano ya kgaufsi le yena dithapelong tša rena. Ngwageng ka moka wa 2003, ge re dutše re nagana ka Jakobo 4:8 e le temana ya ngwaga, anke re tšweleng pele go itlhahloba go bona ge e ba ka kgonthe re batamela kgaufsi le Jehofa. Lega go le bjalo, go thwe’ng ka karolo ya mafelelo ya mantšu ao? Ke ka kgopolo efe Jehofa a tlago go ‘batamela kgaufsi le rena,’ le gona go tla tliša ditšhegofatšo dife? Sehlogo se se latelago se tla ahla-ahla taba ye.
Temana ya ngwaga ya 2003 e tla ba e rego: “Batamelang kgaufsi le Modimo, gomme o tla batamela kgaufsi le lena.” —Jakobo 4:8, NW.
Ge a dutše a gola, Samuele o ile a tseba Jehofa kgaufsi kudu
Thapelo yeo Eliya a ilego a e rapela Thabeng ya Karamele ke mohlala o mobotse go rena
Na o a Gopola?
• Ke ka baka la’ng go batamela kgaufsi le Jehofa e le selo seo re swanetšego go se tšeela godimo kudu?
• Ke dipakane dife tše dingwe tšeo re ka ipeelago tšona mabapi le go monya tsebo ya go tseba Jehofa?
• Ke bjang re ka bontšhago gore re na le lerato la kgonthe la go rata Jehofa?
• Ke ka ditsela dife re ka agago tswalano ya kgaufsi kudu le Jehofa ka thapelo?