Tlholo E Tsebatša Letago La Modimo!
Tlholo E Tsebatša Letago La Modimo!
“Maxodimo a re anêxêla boxolo bya Modimo; medirô ya ’atla tša xaxwe e rêtwa ke leratadima.”—PSALME 19:1.
1, 2. (a) Ke ka baka la’ng batho ba sa kgone go bona letago la Modimo ka go lebanya? (b) Ke bjang bagolo ba 24 ba neago Modimo letago?
“SEFAHLOXÔ sa-ka O ka se kê wa kxôna xo se bôna; ka xobane motho a ka se kê a mpôna a phela.” (Ekisodo 33:20) Jehofa o ile a lemoša Moše ka mantšu ao. Ka baka la ge batho ba dirilwe ka nama e fokolago, ba ka se kgone go bona letago la Modimo ka go lebanya. Lega go le bjalo, ponong moapostola Johane o ile a bontšhwa ponagalo e kgahlišago ya Jehofa a le sedulong sa Gagwe sa bogoši sa letago.—Kutollo 4:1-3.
2 Ka go se swane le batho, dibopiwa tše di botegago tša moya di kgona go bona sefahlego sa Jehofa. Gare ga tšona go na le “baxolo ba masome a mabedi a metšô e menê” ponong ya Johane ya legodimong, bao ba emelago ba 144 000. (Kutollo 4:4; 14:1-3) Ba arabela bjang ge ba bona letago la Modimo? Go ya ka Kutollo 4:11 ba tsebatša gore: “E a swanetšwexo ke letaxô le thêtô le matla ke Wene Morêna Modimo wa rena, xobane ke Wene O hlodilexo dilô tšé; xe di tšwêlêla di hlolexile, ké ka xobane O ratile fao.”
Lebaka la go se ‘Lokafatšwe’
3, 4. (a) Ke ka baka la’ng go ba le tumelo go Modimo go sa thulane le thutamahlale? (b) Mabakeng a mangwe, lebaka la go gana go dumela go Modimo ke lefe?
3 Na o tutueletšega go nea Modimo letago? Batho ba bantši ga ba tutueletšege, ba bangwe e bile ga ba dumele gore Modimo o gona. Ka mohlala, moithuta-dinaledi yo mongwe o ngwadile gore: “Na e be e le Modimo yo a ilego a tsena ditaba gare gomme a hlama lefase gabotse bakeng sa go re hola? . . . Yeo ke tebelelo e kgahlišago kudu. Ka bomadimabe ke dumela gore ke kgopolo e arošago. . . . Modimo ga a ikarabele ka go ba gona ga lefase.”
4 Nyakišišo ya thutamahlale e lekanyeditšwe—e lekanyeditšwe go seo ge e le gabotse batho ba ka se bonago goba go ithuta sona. Go sego bjalo e fo ba kgopolo-kakanywa goba go phopholetša. Ka ge ‘Modimo e le moya,’ re ka se fo ithuta yena ka tsela ya thutamahlale. (Johane 4:24) Ka go rialo, ke lenyatšo go phaela ka thoko taba ya go dumela go Modimo e le bjalo ka yeo e sa dumelelanego le thutamahlale. Rathutamahlale Vincent Wigglesworth wa Yunibesithing ya Cambridge o ile a lemoga gore mokgwa wa thutamahlale ka bowona ke “tsela ya bodumedi.” O bjalo bjang? “O theilwe tumelong e tiilego ya gore mesepelo ya tlhago e dumelelana le ‘melao ya tlhago.’” Ka gona ge e ba motho yo mongwe a gana go dumela go Modimo, na ga a fo ananya mohuta o mongwe wa tumelo ka o mongwe? Mabakeng a mangwe, go se dumele go bonagala e le go gana go lebeletšana le therešo ka boomo. Mopsalme o ngwadile gore: “Ba babe ba šatalala [“ga ba nyakišiše,” NW] ba re: Xa xo’ Molefetši! Xa xo n’e Modimo! Ba r’yalo, ké moka.” (Mongwalo o sekamego ke wa rena.)—Psalme 10:4.
5. Ke ka baka la’ng go se dumele go Modimo go sa lokafatšwe?
5 Lega go le bjalo, go dumela go Modimo ga se tumelo yeo e se nago motheo, ka gobane go na le bohlatse bjo bogolo kudu bja go ba gona ga Modimo. (Ba-Hebere 11:1) Moithuta-dinaledi Allan Sandage o itše: “Ke hwetša e le mo go belaetšago kudu gore thulaganyo e bjalo [ya legohleng] e tšweletše tlhaka-tlhakanong. Go swanetše go ba le mothopo o mogolo wa thulaganyo. Go nna Modimo ga a hlalosege, eupša ke tlhaloso ya mohlolo wa go ba gona ga dilo, lebaka leo ka lona go nago le selo se itšego go e na le gore go se be le selo.” Moapostola Paulo o ile a botša Bakriste ba kua Roma gore “tše di sa bonwexo tša [Modimo], e lexo matla a neng le neng, le bomodimo bya xaxwe, le tšôna xo tloxa thlolong ya lexohle, ba ka di hlatha ka xo bôna ditirô tša xaxwe, ’me ba hlôka tše ba kaxo latola ka tšôna [“go itokafatša,” NW].” (Ba-Roma 1:20) Ga e sa le go tloga “thlolong ya lexohle”—ka mo go kgethegilego go tloga go bopšeng ga dibopiwa tše bohlale e lego batho, e lego bao ba bego ba kgona go hlatha go ba gona ga Modimo—go bile molaleng gore go na le Mmopi wa matla a magolo kudu, Modimo yo a swanelwago ke boineelo. Ka go rialo, bao ba palelwago ke go dumela letago la Modimo ga ba na lebaka la go itokafatša. Lega go le bjalo, tlholo e nea bohlatse bofe?
Legohle le Tsebatša Letago la Modimo
6, 7. (a) Magodimo a tsebatša bjang letago la Modimo? (b) Ke ka morero ofe magodimo a hlamilego ‘lešika la go ela’?
6 Psalme 19:1 e araba ka gore: “Maxodimo a re anêxêla boxolo bya Modimo; medirô ya ’atla tša xaxwe e rêtwa ke leratadima.” Dafida o ile a lemoga gore dinaledi le dipolanete tšeo di phadimago ‘leratadimeng,’ goba sebaka-bakeng, di nea bohlatse bjo bo sa ganetšegego bja go ba gona ga Modimo yo a nago le letago. O tšwela pele ka gore: “’Tšatši le akxoletša [“botša,” PK] ’tšatši taba; bošexo bo sêbêlana le bošexo tsebô.” (Psalme 19:2) Letšatšing le lengwe le le lengwe le bošegong bjo bongwe le bjo bongwe, magodimo a bontšha bohlale bja Modimo le matla a gagwe a tlholo. Go bjalo ka ge eka mantšu a go tumiša Modimo a ‘bolelwa’ go tšwa magodimong.
7 Lega go le bjalo, go kwa bohlatse bjo go nyaka temogo. “Xa se taba, xa se mantšu, a xo sa kwalexo modumô wa tšôna.” Lega go le bjalo, bohlatse bja setu bja magodimo ke bjo matla. “Lešika la tšôna le tšwetše lefase ka moka; le kwa mafelelong a lôna xo kwala polêlô ya tšôna.” (Psalme 19:3, 4) Go bjalo ka ge eka magodimo a hlamile ‘lešika la go ela’ bakeng sa go kgonthišetša gore bohlatse bja ona bja setu bo fihla khutlong e nngwe le e nngwe ya lefase.
8, 9. Ke dintlha dife tše dingwe tše di kgahlišago kudu tša mabapi le letšatši?
8 Se se latelago Dafida o hlalosa selo se sengwe se se makatšago ka tlholo ya Jehofa: “Letšatši ó le hlometše ngwakô xo tšôna [magodimo a bonagalago]. Lôna le etša monyadi à e-tšwa phapošing ya xaxwe, lè thabetše xo sepela tsela ya lôna byalo ka moxale. Le tsoxa kua pheletšong ya maxodimo, la a putla la sobêla pheletšong ya ôna; xomme xa xo selô se kaxo efoxa xe le fiša.”—Psalme 19:4-6.
9 Ge le bapetšwa le dinaledi tše dingwe, letšatši e fo ba feela la bogolo bjo bo lekanetšego. Lega go le bjalo, ke naledi e kgahlišago kudu, le dira gore dipolanete tše di le dikologilego di bonagale e le tše dinyenyane kudu. Mothopo o mongwe o re le imela ditone tše “dimilione tše dikete tše pedi tša dimilione tše dikete tša dimilione tše dikete”—99,9 lekgolong ya boima bja dipolanete tša rena tše di dikologilego letšatši! Matlakgogedi a lona a dumelela lefase go le dikologa ka monabo wa dikhilomithara tše dimilione tše 150 ka ntle le go šuthela kgole le lona goba go batamela kgaufsi kudu le lona. Ke feela mo e ka bago seripa-gare sa dimilione tše dikete sa matla a letšatši ao a fihlago polaneteng ya rena, eupša ke ao a lekanego go ka thekga bophelo.
10. (a) Letšatši le tšwa le go tsena bjang ka ‘ngwakong’ wa lona? (b) Le kitima bjang bjalo ka “moxale”?
10 Mopsalme o bolela ka letšatši ka polelo ya seswantšhetšo, a le swantšha le “moxale” yo a kitimago go tloga karolong e nngwe ya sebaka-baka go ya go e nngwe mosegare gomme bošego a khutša ka ‘ngwakong.’ Ge naledi yeo e kgolo e sobelela ka kua ga sebaka-baka, ge e lebelelwa o le lefaseng, go bonagala e e-ya ka ‘ngwakong,’ go le bjalo ka ge eka e ya go khutša. Mesong, e bonagala e e-tšwa kapejana, e phadima kudu go “etša monyadi à e-tšwa phapošing ya xaxwe.” Ka ge e be e le modiši, Dafida o be a tseba go tonya mo go tseneletšego kudu ga bošego. (Genesi 31:40) O ile a gopola kamoo mahlasedi a letšatši a bego a tla mo ruthetša kapejana ka gona gotee le go ruthetša naga yeo e mo dikologilego. Go molaleng gore le be le sa lapišwa ke “leeto” la lona la go tloga bohlabela go ya bodikela eupša le be le le bjalo ka “moxale,” le ikemišeditše go boeletša leeto.
Dinaledi le Melalatladi ya Dinaledi Yeo e Kgahlišago
11, 12. (a) Ke’ng seo se lemogegago mabapi le go tswalanya ga Beibele dinaledi le lešabašaba? (b) Legohle e ka ba e le la bogolo bjo bokaaka’ng?
11 Ka ntle le thelesekopo, Dafida o be a ka kgona go bona feela dinaledi tše dikete tše sego kae. Lega go le bjalo, go ya ka nyakišišo e nngwe ya morago bjale, palo ya dinaledi tšeo di lego legohleng tšeo di bonagalago ka thušo ya dithelesekopo tša mehleng yeno ke tše 70 sextillion—šupa yeo e latelwago ke mafela a 22! Jehofa o ile a bontšha gore dipalo tše dikgolo di be di akaretšwa ge a be a tswalanya palo ya dinaledi le “lešabašaba la lebotong la lewatlê.”—Genesi 22:17.
12 Ka nywaga e mentši, baithuta-dinaledi ba ile ba lemoga seo se bego se hlaloswa e le “ditikologo tše dinyenyane tše di phadimago tšeo di sa bonagalego gabotse, tšeo di nago le sebopego se se sa hlalosegego.” Bo-rathutamahlale ba ile ba nagana gore “melalatladi ye ya dinaledi ya manyokenyoke” e be e le ka gare ga molalatladi wa rena wa dinaledi wa Milky Way. Ka 1924, go ile gwa hwetšwa gore molalatladi o bjalo wa dinaledi wo o lego kgaufsi kudu, Andromeda, ge e le gabotse wona ka bowona e be e le molalatladi wa dinaledi—woo o lego bokgole bja go romela seetša molalatlading wa dinaledi wa Milky Way bjo bo tšeago nywaga e dimilione tše pedi go fihla! Gabjale bo-rathutamahlale ba lekanyetša gore go na le melalatladi ya dinaledi e dibilione, o mongwe le o mongwe o na le dikete—ka dinako tše dingwe dibilione—tša dinaledi. Lega go le bjalo, Jehofa “ó beile palô ya dinaledi, ka moka xa tšôna ó di bitša ka maina.”—Psalme 147:4.
13. (a) Ke’ng seo se kgahlišago ka dihlopha tša dinaledi? (b) Ke bjang go lego molaleng gore bo-rathutamahlale ga ba tsebe “melaô e beetšwexo maxodimo”?
13 Jehofa o ile a botšiša Jobo gore: “A ké wene O kaxo kxokaxanya [sehlopha sa dinaledi sa, NW] Selemêla? Xoba wa tlêmolola tlêmô tša [sehlopha sa dinaledi sa, NW] Bô-Maxakxala?” (Jobo 38:31) Sehlopha sa dinaledi ke palo ya dinaledi tšeo di tšwelelago bakeng sa go hlama sebopego sa moswana-noši. Gaešita le ge dinaledi di ka ba kgole le kgole, bodulo bja tšona ga bo fetoge ge o di lebeletše o le lefaseng. Ka baka la ge madulo a tšona a sa fetoge ka tsela ye, dinaledi ke “ditlhahlo tše di thušago go sesišeng sekepe, go hlahla sefofane sa bao ba etelago sebaka-bakeng gotee le go tseba naledi e itšego.” (The Encyclopedia Americana) Lega go le bjalo, ga go na motho le o tee yoo a kwešišago ka mo go feletšego ‘ditlemo’ tšeo di swaragantšego dihlopha tša dinaledi. Ee, bo-rathutamahlale ba sa dutše ba sa kgone go araba potšišo yeo e ilego ya botšišwa go Jobo 38:33 e rego: “A O tseba melaô e beetšwexo maxodimo?”
14. Ke ka tsela efe go abja ga seetša e lego mo go sa kwešišegego?
14 Bo-rathutamahlale ga ba kgone go araba potšišo e nngwe yeo e ilego ya botšišwa Jobo: “E kae tsela e yaxo kua xo abaxanywaxo seetša?” (Jobo 38:24) Mongwadi yo mongwe o ile a bitša nyakišišo ye ya mabapi le seetša gore ke “nyakišišo e tseneletšego kudu ya mehleng yeno ya tša thutamahlale.” Ka mo go fapanego, bo-radifilosofi ba bangwe ba Gerika ba be ba dumela gore seetša se tšwa ka leihlong la motho. Mehleng yeno, bo-rathutamahlale ba be ba nagana gore seetša se na le dikarolwana tše nyenyane. Ba bangwe ba be ba nagana ka sona e le mohuta o itšego wa matla ao a lego sebaka-bakeng. Lehono, bo-rathutamahlale ba dumela gore seetša se šoma bjalo ka bobedi mohuta o itšego wa matla a sebaka-bakeng gotee le go ba karolwana. Lega go le bjalo, sebopego sa seetša le ka tsela yeo se ‘ikabaganyago ka yona’ di kgole le go ka kwešišwa ka mo go tletšego.
15. Ka go swana le Dafida, re swanetše go ikwa bjang ge re naganišiša ka magodimo?
15 Ge motho a naganišiša ka dilo tše ka moka, o tutueletšega go ikwa bjalo ka mopsalme Dafida yo a itšego: “Xe ke bôna lexodimo lé la xaxo, medirô ya menô ya xaxo, kxwedi le ’naledi tšé, O di beilexo, Ke re motho ké eng, xe O bile O sa mo lebale? Ngwana wa motho ké eng, xe O bile O mo êla hlôkô?”—Psalme 8:3, 4.
Lefase le Dibopiwa tša Lona di Nea Jehofa Letago
16, 17. Diphoofolo tše di lego ‘madibeng a meetse’ di tumiša Jehofa bjang?
16 Psalme 148 e lokeletša ditsela tše dingwe tšeo ka tšona tlholo e tsebatšago letago la Modimo. Temana 7 e balega ka gore: “Rêtang Morêna mono lefaseng, le lena dibata tša lewatlê, le madiba ohle.” Ee, “madiba” a tletše ka dimakatšo tšeo di gatelelago bohlale bja Modimo le matla. Hlapi e kgolo ya blue whale e na le kakaretšo ya boima bja ditone tše 120—boima bja ditlou tše 30! Pelo ya yona e nnoši e imela dikhilograma tša ka godimo ga 450 gomme e kgona go pompa dikhilograma tše 6 400 tša madi mmeleng wa yona! Na dibata tše tše kgolo tša lewatleng di sepela ka go nanya le ka bothata ka meetseng? Le gatee. Pego ya European Cetacean Bycatch Campaign e re di “sepela go dikologa mawatle” ka lebelo le le makatšago. Go lebelelwa ga mosepelo wa tšona ka satalite go bontšhitše gore “phoofolo e nngwe e ile ya sepela dikhilomithara tša ka godimo ga 16 000 ka dikgwedi tše 10.”
17 Hlapi ya bottle-nosed dolphin ka mo go tlwaelegilego e nwela go iša tlase ka dimithara tše 45, eupša go nwela mo go išago kudu moo go ilego gwa dirwa ke dolphin ke ga dimithara tše 547! Seamuši se se kgona bjang go nwela ka tsela e bjalo? Go betha ga pelo ya sona go a fokotšega ge se nwela, gomme madi a arogela pelong, maswafong le bjokong. Le gona, digoba tša yona di na le khemikhale yeo e bolokago okisetšene. Dihlapi tša di elephant seals le tša di sperm whales di ka kgona go nwela gaešita le go iša fase kudu. Makasine wa Discover o re: “Go e na le go lwantšhana le matla a gateletšago, di a dumelela gore a batalatše maswafo a tšona ka mo go feletšego.” Di lota bontši bja okisetšene yeo di e nyakago digobeng tša tšona. Go molaleng gore dibopiwa tše ke bohlatse bjo bo phelago bja bohlale bja Modimo yo matla ohle!
18. Meetse a lewatleng a bontšha bjang bohlale bja Jehofa?
18 Gaešita le meetse a lewatleng a bontšha bohlale bja Jehofa. Scientific American e re: “Lerothi le lengwe le le lengwe la meetse godimo ga dimithara tše 100 tša lewatle le na le semela seo se phaphamalago gabonolo seo se bonwago ka microscope feela seo se bitšwago phytoplankton.” “Sethokgwa se seo se sa bonagalego” se hlwekiša moya wa rena ka go tloša ditone tše dibilione tša carbon dioxide. Phytoplankton e tšweletša ka godimo ga seripa-gare sa okisetšene yeo re e hemago.
19. Mollo le lehlwa di phetha bjang thato ya Jehofa?
19 Psalme 148:8 e re: “Le mellô, le difakô, le leswêla, le meuwane, le ledimo le tšutlaxo, lena Le phêthaxo ditaêlô tš’axwe.” Ee, le gona Jehofa o diriša matla a sa phelego a tlhago go phethagatša thato ya gagwe. Nagana ka mollo. Nywaga-someng e fetilego, mello ya dithokgwa e be e lebelelwa e le feela yeo e senyago. Gabjale banyakišiši ba dumela gore mollo o kgatha tema ya bohlokwa modikologong wa tswalano ya diphedi le tikologo, o tloša dihlare tša kgale goba tšeo di hwago, wa kgothaletša go tšwelela ga dipeu tše dintši, wa tšweletša lefsa dijo gomme ge e le gabotse wa fokotša kotsi ya go ba gona ga mollo wa hlaga. Lehlwa le lona ke la bohlokwa, le nošetša le go nontšha mmu, le tlatša dinoka gotee le go šireletša dimela le diphoofolo go dithempheretšha tšeo di tonyago kudu.
20. Dithaba le dihlare di hola batho bjang?
20 Psalme 148:9 e anega gore: “Lena dithaba le meboto yohle, meré-melewa le ’hlare ka moka tša merôkwana.” Dithaba tše dikgolo ke bohlatse bja matla a Jehofa a magolo. (Psalme 65:6) Eupša le gona di na le mohola kudu. Pego e tšwago go Institute of Geography kua Bern, Switzerland, e re: “Dinoka ka moka tše dikgolo lefaseng di na le methopo ya tšona e megolo dithabeng. Mo e ka bago seripa-gare sa batho se ithekgile ka meetse a hlwekilego ao a tšwago dithabeng . . . ’Ditlhora tše tša dithaba’ ke tša bohlokwa bakeng sa go phela gabotse ga batho.” Gaešita le sehlare se se tlwaelegilego se nea Modiri wa sona letago. Pego ya United Nations Environment Programme e re dihlare “ke tša bohlokwa bakeng sa go phela gabotse ga batho dinageng ka moka . . . Mehuta e mentši ya dihlare ke ya bohlokwa bjo bogolo go tša boiphedišo ka ge e le methopo ya ditšweletšwa tše bjalo ka kota, dienywa, dikoko, mmotu le dikgomaretši. Lefaseng ka bophara, batho ba dibilione tše pedi ba ithekgile ka kota gore ba apee le bakeng sa dikgong.”
21. Hlalosa kamoo letlakala feela le bontšhago bohlatse bja go hlangwa gabotse.
21 Bohlatse bja mmopi yo bohlale bo bonwa tseleng yeo sehlare se hlamilwego ka yona. Nagana ka letlakala feela. Bokantle bja lona bo na le letlalo leo le phadimago leo le dirago gore letlakala le se ke la omelela. Ka tlase ga letlalo la lehlakore la ka godimo go na le sehlopha sa disele tšeo di nago le di-chloroplast. Tše di na le chlorophyll, yeo e monyago matla a seetša. Ka modikologo o bitšwago photosynthesis, matlakala a fetoga seo o ka rego ke difeketori tša dijo. Meetse a monywa ka medu ya sehlare gomme a fetišetšwa matlakaleng ka seo o ka rego ke mosepelo o raraganego wa meetse. Seo o ka rego ke methapo e dikete (yeo e bitšwago stomata) yeo e lego ka lehlakoreng la ka tlase la letlakala e a bulega le go tswalela, ya tsenya carbon dioxide. Seetša se nea matla bakeng sa go dira gore meetse le carbon dioxide di kopane gomme di tšweletše di-carbohydrate. Gabjale sebjalo se se ka ja dijo tšeo se di tšweleditšego. Lega go le bjalo, feketori ye ke yeo e homotšego e bile ke e botse. Go e na le go šilafatša, sehlare se ntšha okisetšene e le se sengwe sa ditšweletšwa tša sona!
22, 23. (a) Ke bokgoni bofe bjo bo makatšago bjoo dinonyana tše dingwe le diphoofolo tša nageng di nago le bjona? (b) Ke dipotšišo dife tše dingwe tšeo re swanetšego go di ahla-ahla?
22 Psalme 148:10 e re: “Dibata tša naxa le tšohle diphôôfôlô, le lena dixaxabi le nonyana tša diphêxô.” Diphoofolo tše dintši tša nageng le dibopiwa tše di fofago di bontšha bokgoni bjo bo makatšago. Nonyana ya Laysan albatross e kgona go fofa sebaka se se telele (nakong e nngwe e ile ya fofa dikhilomithara tše 40 000 ka matšatši a 90 feela). Nonyana ya blackpoll warbler e sepela leeto la go tloga ka Leboa go ya ka Borwa bja Amerika, e fofa diiri tše ka godimo ga tše 80 e sa eme. Kamela e boloka meetse tshepedišong ya yona ya go šila dijo, ao a e dumelelago go sepela lebaka le letelele ka ntle le go nyorwa, e sego ka thoteng ya yona go etša ge go be go naganwa bjalo ka mo go tlwaelegilego. Ka gona, ga go makatše gore bo-radietšineare ba ithuta ka kelohloko diphoofolo tša mehuta-huta ge ba hlama metšhene le didirišwa tše difsa. Mongwadi Gail Cleere o re: “Ge e ba o nyaka go aga selo se itšego seo se tla šomago gabotse . . . le seo se ka se gobatšego tikologo ya sona, kgonagalo ke ya gore o tla hwetša mohlala o mobotse tlhagong.”
23 Ee, ka kgonthe tlholo e tsebatša letago la Modimo! Go tloga magodimong a tletšego dinaledi go ya go dibjalo le diphoofolo, se sengwe le se sengwe se tumiša Mmopi wa sona ka tsela ya sona. Eupša go thwe’ng ka rena batho? Re ka tlatša tlhago bjang go tumišeng Modimo?
[Dipotšišo tša Thuto]
[Caption on page 10]
Frank Zullo
[Caption on page 10]
Bo-rathutamahlale ba akanyetša gore palo ya dinaledi tše di bonagalago ke tše 70 sextillion!
[Caption on page 12]
Bottle-nosed dolphin
[Caption on page 13]
Kgapetla ya lehlwa
[Caption on page 13]
“Laysan albatross” e nyenyane
[Caption on page 13]
snowcrystals.net
Na o a Gopola?
• Ke ka baka la’ng bao ba ganago go ba gona ga Modimo ba sa lokafatšwe?
• Dinaledi le dipolanete di nea Modimo letago bjang?
• Ke bjang lewatle le diphoofolo tša nageng di neago bohlatse bja Mmopi yo lerato?
• Ke bjang matla a sa phelego a tlhago a phethagatšago thato ya Jehofa?