Bobotse Bja Tlholo Ya Jehofa

“Menônô ya Mawatlê”

GE LETŠATŠI le sobela moyana wa lewatleng o hudua meetse a lewatle, gomme maphoto a kgaphegela lebopong ka boiketlo. Modumo o kgahlišago wa maphoto ao a kgaphegelago lebopong o tanya kgahlego ya batho ba bantši bao ba kgeregelago lebopong bakeng sa go ikhutša le go iketla. *

Matšibogo a lefaseng ka bophara a monabo wa dikhilomithara tše dikete a bopša ke mabopo a bjalo. Mothaladi wo o fetogago ka mehla o lego magareng ga santa le meetse o šupa moo go akga-akgega ga lewatle go felelago gona. Ke kamoo Mmopi a le hlamilego gore le be ka gona. Ge a bolela ka yena ka noši, Modimo o re o ‘beile lešabašaba go ba mollwane wa lewatle.’ O oketša ka gore: “Le xe lewatlê le befetšwe, xa le kxône selo; le xe maphoto a lôna a duma, a ka se fete moo.”—Jeremia 5:22; Jobo 38:8; Psalme 33:7.

Ka go se swane le polanete le ge e le efe e nngwe dipolaneteng tše di dikologilego letšatši, karolo e kgolo ya polanete ya rena e tloga e khupeditšwe ke meetse. Karolo ya ka godimo ga 70 lekgolong ya lefase e khupeditšwe ke meetse. Ge Jehofa a be a lokišeletša lefase gore le dulwe ke batho, o laetše gore: “Meetse a ka tlase xa lexodimo a a kxobokanê felô xotee, xore xo bônalê mo xo omilexo.” Ke moka “xwa ba byalo.” Pego ye e oketša ka gore: “Modimo a re mo xo omilexo ké Lefase; moxobe wa meetse a re ké Lewatlê. ’Me Modimo a bôna è le mo xo botse.” (Genesi 1:9, 10) Ke’ng seo se phethagatšwago ke go ba gona ga mawatle?

Meetse a ka mawatleng a be a hlametšwe go thuša diphedi ka ditsela tše mmalwa tšeo di kgahlišago gore di tšwele pele di phela. Ka mohlala, meetse a na le bokgoni bja go boloka phišo. Ka go rialo, mawatle a šoma e le bobolokelo bjo bogolo bja phišo, bjoo bo thušago go lekanyetša go tonya kudu ga marega.

Meetse a na le bokgoni bjo bongwe bja go thuša diphedi gore di tšwele pele di phela. Go feta seela le ge e le sefe se sengwe, a ka tološa metswako e mengwe gabonolo. Ka ge medikologo yeo e tswalanago le bophelo e dirwa gore e kgonege ka baka la go tswakana ga dikhemikhale, go ba gona ga meetse ke gabohlokwa bakeng sa go tološa metswako ye le go tswaka dimolekule tša yona gore di hlame di-compound. Bontši bja dikarolwana tša dikhemikhale tšeo di hwetšwago go ditlhalenama tše di phelago bo na le meetse. Puku ya The Sea e re: “Mehuta ka moka ya bophelo e nyaka meetse—ao ge e le gabotse a swanetšego go tšwa mawatleng, gaešita le bakeng sa dimela le diphoofolo tšeo di sa phelego ka meetseng.”

Le gona mawatle a lefaseng a kgatha tema e bohlokwa bakeng sa go hlwekiša sebaka-baka. Dimela le diphoofotšwana tša ka mawatleng di monya carbon dioxide ke moka tša ntšha oksitšene. Go ya ka monyakišiši yo mongwe, “70 lekgolong ya oksitšene e oketšegilego yeo e lego sebaka-bakeng ngwaga o mongwe le o mongwe e tšwa go dimela le diphoofotšwana tša ka lewatleng.”

Le gona mawatle a ka tšweletša diokobatši tša tlhago bakeng sa go alafa malwetši. Ka nywaga-kgolo e mentši, dikarolwana tšeo di ntšhitšwego hlaping di be di dirišwa e le dihlare. Makhura a ntšhitšwego sebeteng sa hlapi (cod-liver oil) a be a dutše a dirišwa ke batho ka lebaka le letelele. Morago bjale, dikhemikhale tše di ntšhitšwego hlaping le dipheding tše dingwe tša ka lewatleng di be di dutše di dirišwa bakeng sa go alafa asthma le go lwantšha ditwatši gotee le kankere.

Go dirilwe maiteko a go lekanyetša mohola wa tša boiphedišo wa ditšweletšwa tša ka lewatleng le mehola e hwetšwago go lona. Gaešita  le ge go se na diphetho tše di nepagetšego tšeo mohlomongwe di ka bolelwago, banyakišiši ba lekanyeditše gore mo e nyakilego go ba pedi-tharong ya mohola wa ditirelo tša lefaseng ka bophara tša tswalano ya diphedi le tikologo ya tšona o hwetšwa ka mawatleng. Se se kgonthišetša therešo ya gore mawatle a be a hlamilwe ka morero—go nea dinyakwa tša bophelo gotee le go thuša diphedi gore di tšwele pele di phela. Se se dumelelana gabotse gakaakang le seo Beibele e se bitšago “menônô ya mawatlê”!—Doiteronomio 33:19.

Jehofa o tumišwa e le Mohlami yo Mogolo le Modiri wa lehumo le. Nehemia o ile a tutueletšega go mo tumiša ka mantšu a latelago ao a rego: “Morêna ké Wene Ò nnoši, Mo-thea-maxodimo, . . . le mawatlê le tšohle tše xo ôna. ’Me tšohle O a di phediša.”—Nehemia 9:6.

[Mengwalo ya ka tlase]

[Lepokisi go letlakala 9]

Meetse, Moya le Maphoto

Meetse le moya di hlama maphoto a magolo ao a thumago mafsika a magaga ka modumo o mogolo kudu, ka go swana le a a kua California, United States. Maphoto e be e dutše e le karolo e kgahlišago kudu ya lewatle, a bontšha matla a wona a magolo kudu. Le gona ke kgopotšo e kgahlišago ya matla a magolo kudu a Mmopi. Jehofa ke yena ‘a gatago maphoto a phagamego a lewatleng.’ “Ó hudua lewatlê ka matla a xaxwe; sehloxo sa lôna o se ukubatša ka bohlale by’axwe.” (Jobo 9:8; 26:12) Ka kgonthe, “le xe modumô wa mafulá a maxolo ò xodile, le xe lewatlê lè botoxa, Yo-matla-mophaxami ké Wene Morêna.”—Psalme 93:4.

Dintotoma tše di Bopilwego ka Santa

Ka dinako tše dingwe lebopo le ba le dintotoma tše di kgahlišago kudu tšeo di bopilwego ka santa, go etša meboto e bonwago mo ya kua lebopong la Namibia, ka borwa bja Afrika. Moya ke wona matla a magolo ao a hlamago dibopego tše tša santa tša moswana-noši. Gaešita le ge meboto e mengwe e ka bonagala e le feela e menyenyane, e mengwe e fihlelela botelele bja dimithara tše 400. Bontši bjo bo bjalo bja santa bo re thuša go kwešiša polelwana ya Beibele e rego “lešabašaba la lebopong la lewatlê.” E dirišetšwa go bontšha selo seo se sa balegego, seo go lego thata go se lekanya. (Genesi 22:17) Re boifa Mmopi yoo ka bohlale a hlamilego legora leo la santa bakeng sa go thibela ditlhaselo tša lewatle leo le nago le madimo.

[Caption on page 9]

Go sobela ga letšatši lebopong kua Koung ya Biafra, Cameroon