Thušo e Holago Bofetoleding

MONGWADI wa Beibele e lego Jehofa Modimo, o nyaka gore ditaba tše dibotse tša Mmušo di tsebatšwe go “dithšaba tšohle le meloko yohle, le maleme ohle le merafô yohle.” (Kutollo 14:6) O nyaka gore Lentšu la gagwe le le ngwadilwego le dule le hwetšagala go batho ka moka. E le go fihlelela seo, Beibele e fetoletšwe ka maleme a mantši go feta puku le ge e le efe e nngwe lefaseng. Bafetoledi ba dikete tše dintši ba feditše nako e ntši goba ba dirile boiteko bja go fetišetša dikgopolo tša Modimo ka leleme le lengwe.

Eupša Beibele ga e fo ba feela selo se se swanetšego go fetolelwa. Nako le nako, yona ka boyona e ile ya dirišwa e le thušo go fetoleleng ditaba tše dingwe. Bafetoledi ba bantši ba bapišitše tsela yeo ditaba tša Beibele di bewago ka yona malemeng a fapa-fapanego e le gore ba tle ba fetolele mantšu a mangwe ka tsela e nepagetšego. Tsela yeo Beibele e beago mantšu ka yona bjalo ka thušo bofetoleding, mo nakong ye e dirišwa gaešita le bofetoleding bja computer.

Go tloga go le thata gore computer e fetolele. Ditsebi tše dingwe di ile tša ba tša nagana gore bofetoledi ke selo seo computer e ka se kego ya se dira. Ka baka la’ng? Ka gobane leleme ga e fo ba feela sehlopha sa mantšu. Leleme le lengwe le le lengwe le na le tsela ya lona ya go bea mantšu, le na le melao, le na le dinako tšeo le sa dirišego melao ye ka tšona, le na le diema le ditšhupo. Maiteko a go ruta computer dilo tše ka moka ga se a ka a atlega gakaalo. Go ile gwa ba thata go kwešiša bontši bja diphetolelo tše di fetoletšwego ke computer.

Lega go le bjalo, ga bjale ditsebi tša computer di utolla ditsela tše difsa tša go fetolela. Franz Josef Och yo e lego komang-ka-nna bofetoleding bja computer o re: “Mokgwa wa rena o diriša tsela ya dipalo-palo go hwetša bofetoledi bjo bo swanetšego kudu.” Anke re re o nyaka go fetolela se-Hindi o se iša go Seisemane. Sa pele, tšea taba yeo e šetšego e le gona malemeng ka bobedi. Ke moka e tsenye ka gare ga computer. Computer e bapetša ditaba ka bobedi. Ka mohlala, ge computer e hwetša lentšu le le swanago la se-Hindi mafelong a fapa-fapanego gomme nako le nako e hwetša polelwana ya Seisemane e sepedišanago le lona yeo go yona go nago le lentšu “ntlo,” computer e phetha ka gore lentšu leo la se-Hindi le swanetše go ba le sepedišana le lentšu “ntlo.” Le gona go na le  kgonagalo ya gore mantšu ao a lego kgaufsi le lona ke mahlaodi a bjalo ka “e kgolo,” “e nyenyane,” “ya kgale,” goba “e mpsha.” Ka go rialo, computer e bopa lelokelelo la mantšu a sepedišanago le go a beakanya gabotse. Ka morago ga go hwetša lelokelelo le le swanetšego, leo le ka tšeago matšatši a sego kae feela goba dibeke, computer e ka diriša seo e “ithutilego” sona tabeng e mpsha. Gaešita le ge bofetoledi bjo bo tšweleditšwego e ka ba bjo bo fokolago ka lehlakoreng la popopolelo le tsela ya go bea mantšu, gantši bo kwešišega ka mo go lekanego gore bo ka fetišetša molaetša le ditaba tše bohlokwa.

Go nepagala ga bofetoledi go ithekgile kudu ka bogolo le boemo bja taba yeo mathomong e ilego ya tsenywa ka gare ga computer. Le gona ke tabeng ye mo Beibele e ilego ya itlhatsela e le ya mohola. E fetoletšwe ka kelohloko ka maleme a mantši, e hwetšagala gabonolo le gona e hupere ditaba tše dintši. Ka baka leo, Beibele e be e le kgetho ya mathomo ya monyakišiši ge a be a tlwaetša computer leleme le lefsa.