Na go na le Motho yo Ruri a ka Fetošago Lefase?

“Badiidi ba re botša gore seo ba se nyakago kudu ke khutšo le tšhireletšego—e bile ba nyaka go newa dibaka tša go kaonefatša maphelo a bona. Ba nyaka gore go hlongwe melao e lokilego yeo e šomago dinageng tša gabo bona le dinageng tše dingwe e le gore maiteko a bona a se ke a šitišwa ke tutuetšo ya dinaga tše di humilego le ya dikhamphani tše di humilego.”

KE KAMOO molaodi wa mokgatlo o mongwe wa tlhakodišo wa dinaga tše dingwe a ilego a hlalosa dikholofelo le dikganyogo tša badiidi. Ge e le gabotse, mantšu a gagwe a be a ka hlalosa gabotse kganyogo ya batho ka moka bao ba lebeletšanago le manyami a lefase le le go hloka toka ga lona. Ka moka ga bona ba hlologela go phela lefaseng leo le nago le khutšo ya kgonthe le tšhireletšego. Na lefase le le bjalo le tla ka la ba gona? Na go na le motho yo ruri a nago le matla le bokgoni bja go fetoša lefase leo ge e le gabotse le se nago toka?

 Go Leka go Dira Diphetogo

Batho ba bantši ba lekile. Ka mohlala, Florence Nightingale, e lego mosadi wa Leisemane yo a phetšego lekgolong la bo-19 la nywaga, o feditše bophelo bja gagwe ka moka a oka balwetši ka tsela e hlwekilego le e bontšhago kwelobohloko. Mehleng ya gagwe—pele ga ge go ka ba le dihlare tšeo di thibelago gore dintho di se ke tša phera le tšeo di lwantšhago dipaketheria mmeleng—tlhokomelo ya sepetlele e be e se ka tsela yeo re lebeletšego gore e be ka yona lehono. Pego e nngwe e re: “Baoki [ba be ba] sa rutega, ba sa hlweka e bile ba tumile ka botagwa le ka boitshwaro bjo bo gobogilego.” Na Florence Nightingale o ile a atlega maitekong a gagwe a go leka go fetoša lefapha la tša booki? O ile a atlega. Ka mo go swanago, batho ba bantši ba nago le kwelobohloko le ba se nago boithati ba atlegile kudu dikarolong tše dintši tša bophelo—ditabeng tša go bala le go ngwala, tša thuto, tša kalafo, mafelo a bodulo, dithulaganyo tša go fepša ga batho, ge re bala mehlala e sego kae. Ka baka leo, boemo bja bophelo bja batho ba dimilione bao ba hlokago sa bona bo ile bja kaonefatšwa kudu.

Lega go le bjalo, re ka se hlokomologe therešo ye e kwešago bohloko ya gore: Batho ba dikete tše dimilione ba sa dutše ba tlaišwa ke ntwa, bosenyi, bolwetši, tlala le ditiragalo tše dingwe tše kotsi. Mokgatlo wa go thuša batho wa Ireland o re: “Tlala e bolaya batho ba 30 000 letšatši le letšatši.” Gaešita le bokgoba, bjoo bampshafatši ba bantši ba bego ba bo lwantšha nywaga-kgolong e fetilego, bo sa dutše bo le gona. Disposable People—New Slavery in the Global Economy e re: “Go na le makgoba a mantši kudu lehono go feta batho ka moka bao ba ilego ba utswiwa Afrika nakong ya ge makgoba a be a išwa dinageng tša ka mošola wa lewatle la Atlantic.”

Ke’ng seo se šitišitšego batho go fetoša dilo ka tsela e feletšego le ya sa ruri? Na ke ka gobane bahumi le ba matla ba buša ka molamo wa tšhipi, goba na go akaretšwa se se fetago seo?

Mapheko a Thibelago Diphetogo

Go ya ka Lentšu la Modimo, lepheko le legolo maitekong a batho a go dira gore lefase le be le toka ya kgonthe ke Sathane Diabolo. Moapostola Johane o re botša gore “lefase ka moka le rapaletše bobeng.” (1 Johane 5:19) Ga bjale, ge e le gabotse Sathane o ‘timetša lefase ka moka la batho.’ (Kutollo 12:9) Ge tutuetšo ya gagwe e mpe e sa dutše e le gona, go tla ba le bao ba lebeletšanago le bobe le go hloka toka. Ke’ng se se bakilego boemo bjo bjo bo nyamišago?

Batswadi ba rena ba pele e lego Adama le Efa, ba be ba neilwe lefase leo le bego le reretšwe gore e be legae le le phethagetšego la paradeise bakeng sa batho ka moka—lefase leo le bego le le “botse kudu.” (Genesi 1:31) Dilo di fetotšwe ke’ng? Di fetotšwe ke Sathane. O ile a belaela tshwanelo ya Modimo ya go bea melao yeo banna le basadi ba swanetšego go phela ka yona. O be a bolela gore Modimo ga a buše ka toka. O ile a tutueletša Adama le Efa gore ba kgethe go ipuša e le gore ba kgone go itirela diphetho mabapi le se sebotse le se sebe. (Genesi 3:1-6) Se se ile sa baka lepheko le lengwe gape la go šitiša maiteko a batho a gore ba tšweletše lefase le le nago le toka—sebe le go se phethagale.—Ba-Roma 5:12.

Ke ka Baka La’ng Mapheko a a Dumeletšwe?

Ba bangwe ba ka botšiša gore, ‘Eupša ke ka baka la’ng Modimo a dumeletše gore sebe le go se phethagale di be gona? Ke ka baka la’ng a sa ka a diriša matla a gagwe a magolo go fediša marabele  gomme a thomološa dilo lefsa?’ Seo se kwagala e le tharollo e bonolo. Lega go le bjalo, go dirišwa ga matla go tsoša dipotšišo tša bohlokwa. Na ga se therešo gore go diriša matla gampe ke selo se sengwe se segolo seo badiidi le batho bao ba gateletšwego lefaseng ba llago ka sona? Na ga go tsoše dipelaelo menaganong ya batho ba sekametšego go lokeng ge mmuši yo a itšego a diriša matla go fediša motho le ge e le ofe yo a sa dumelelanego le melao ya gagwe?

E le go kgonthišetša batho ba botegago gore Yena ga se mmuši yo a dirišago matla gampe, Modimo o ile a phetha ka go dumelela Sathane le batho ba marabele gore ba dire dilo ka ntle le thušo ya melao gotee le melao ya Gagwe ya motheo—ka nakwana feela. Ge nako e dutše e e-ya, go be go tla bonagala gore tsela ya Modimo ya go buša ke yona e nnoši e nepagetšego. Le gona, go be go tla bontšha gore dithibelo le ge e le dife tšeo a re beelago tšona ke tša go re hola. Ge e le gabotse, ditla-morago tše bohloko tša go rabela malebana le pušo ya Modimo di šetše di bontšhitše gore seo ke therešo. Le gona di hlatsetše gore Modimo o na le mabaka a kwagalago a go diriša matla a gagwe a magolo go fediša bokgopo ka moka ge e ba a kgetha go dira bjalo. Seo se tla direga kgaufsinyane.—Genesi 18:23-32; Doiteronomio 32:4; Psalme 37:9, 10, 38.

Ge Modimo a se a tšwa a gata mogato, re tla dula re kgakgetšwe tshepedišong ye e sa lokago, gomme ‘re fegelwa ka moka e bile re šokwa ka moka.’ (Ba-Roma 8:22) Go sa šetšwe seo re se dirago bakeng sa go fetoša dilo, re ka se fediše Sathane e bile re ka se fediše go se phethagale ka mo go feletšego e lego modu wa tlaišego ka moka yeo re lebeletšanago le yona. Re ka se kgone go fediša ditla-morago tša sebe seo re se abetšego go Adama.—Psalme 49:7-9.

Jesu Kriste o tla Fetoša Dilo sa Ruri

Na se se bolela gore ga go na seo se ka dirwago ka boemo bjo? Ruri se gona. Motho yo mongwe yo matla kudu go feta batho bao ba hwago o neilwe boikarabelo bja go fetoša dilo sa ruri. Motho yoo ke mang? Ke Jesu Kriste. Ka Beibeleng o hlaloswa e le yo Modimo a mmeilego Mmuši bakeng sa go phološa batho.—Ditiro 5:31.

Ga bjale o letetše ‘nako ya Modimo e beilwego’ ya gore a gate mogato. (Kutollo 11:18, bapiša le NW.) Ge e le gabotse o tla dira’ng? O tla “tsoša tšohle, [tše] Modimo a [di] boletšexo ka melomo ya baporofeta ba bakxêthwa ba xaxwe bohle.” (Ditiro 3:21) Ka mohlala, Jesu o tla “hlakodiša modiitšana xe a lla, le mohlaki xe a hlôka monamodi. . . . Meôya ya bôná ó tlo e lokolla mohlakong [le] bošorong.” (Psalme 72:12-16) Modimo o holofetša gore o tla diriša Jesu Kriste go “[fediša dintwa] xo fihla mafelong a lefase.” (Psalme 46:9) O holofetša gore: “Mo xo ba ba axilexo fá [lefaseng la gagwe le le hlwekišitšwego] xo ka se bê le e a rexo: Ke a babya!” Difofu, difoa le digole—bohle bao ba babjago—ba tla fodišwa ka tsela e phethagetšego. (Jesaya 33:24; 35:5, 6; Kutollo 21:3, 4) Gaešita le bao ba hwilego nywaga-kgolong e mentši e fetilego ba tla holwa ke se. O holofetša gore o tla tsoša batho ka moka bao ba ilego ba lebeletšana le go hloka toka le kgateletšo.—Johane 5:28, 29.

Jesu Kriste a ka se fetoše dilo tše itšego feela e bile a ka se di fetoše ka nakwana. O tla fediša ka mo go feletšego dilo ka moka tšeo di re thibelago go phela lefaseng le le lokilego e le ka kgonthe. O tla tloša sebe le go se phethagale gomme a fediša Sathane Diabolo le bohle bao ba latelago tsela ya gagwe ya borabele. (Kutollo 19:19, 20; 20:1-3, 10) Kgateletšego le tlaišego tšeo Modimo a di dumeletšego ka nakwana ‘di ka se ipoeletše.’ (Nahume 1:9) Se ke seo Jesu a bego a naganne ka sona ge a be a re ruta go rapelela gore Mmušo wa Modimo o tle le gore thato ya Modimo e dirwe “mono lefaseng byalo ka xe e dirwa lexodimong.”—Mateo 6:10, mongwalo o sekamego ke wa rena.

O ka ganetša seo ka gore, ‘Eupša na Jesu ka noši ga se a bolela gore “badiitšana le tla dula le e-na le bona”? Na seo ga se bolele gore go tla dula go e-na le go hloka toka le bodiidi?’ (Mateo 26:11) Ee, ruri Jesu o boletše gore badiidi ba tla dula ba le gona. Lega go le bjalo, taba e dikologilego mantšu a gagwe gotee le dikholofetšo tše tšwago Lentšung la Modimo di bontšha gore o be a bolela gore badiidi ba tla dula ba le gona ge feela tshepedišo ye ya dilo e sa dutše e le gona. O be a tseba gore ga go na motho yo a ka tsogago a kgonne go fediša bodiidi le go hloka toka tšeo di lego gona lefaseng.  Le gona, o be a tseba gore o tla fetoša dilo tšeo ka moka. Kgaufsinyane o tla tliša tshepedišo e mpsha ka mo go feletšego ya dilo—“maxodimo a mafsa le lefase le lefsa” tšeo go tšona bohloko, bolwetši, bodiidi le lehu di ka se sa hlwago di e-ba gona.—2 Petro 3:13; Kutollo 21:1.

“Le se kê la Lebala xo Dira Batho Xa-botse”

Na se se bolela gore ga go na mohola go dira selo le ge e le sefe seo re ka se kgonago bakeng sa go thuša batho ba bangwe? Go tloga go se bjalo. Beibele e re kgothaletša gore re thuše ba bangwe ge ba lebeletšana le mathata le maemo a gateletšago. Kgoši Salomo wa bogologolo o ngwadile gore: “Yo a swanetšwexo ke tše botse O se mo hlokišê tšôna, xe ’atla sa xaxo sè kxôna xo di dira.” (Diema 3:27) Moapostola Paulo o kgothaletša gore: “Le se kê la lebala xo dira batho xa-botse le xo ba nea.”—Ba-Hebere 13:16.

Jesu Kriste ka noši o re kgothaleditše gore re dire sohle seo re ka se kgonago go thuša ba bangwe. O ile a bolela ka seswantšho sa mo-Samaria yo a ilego a gahlana le monna yo a bego a bethilwe e bile a hlakotšwe dilo tša gagwe. Jesu o boletše gore monna yoo wa mo-Samaria ‘o ile a mo gaugela’ gomme a diriša ditlabakelo tša gagwe go bofa dintho tša monna yo a bego a bethilwe a ba a mo thuša gore a fole dintho tša gagwe. (Luka 10:29-37) Mo-Samaria yoo wa kgaugelo ga se a ka a fetoša lefase, eupša o ile a kaonefatša bophelo bja monna yo mongwe ka tsela e kgolo. Re ka dira se se swanago.

Lega go le bjalo, Jesu Kriste a ka dira se se fetago go fo thuša batho. Ruri a ka fetoša dilo, gomme seo o tla se dira kgaufsinyane. Ge a di fetoša, batho bao ba lebeletšanego le go hloka toka moo go lego gona lehono ba tla kgona go kaonefatša maphelo a bona gomme ba thabela khutšo ya kgonthe le tšhireletšego.—Psalme 4:8; 37:10, 11.

Ge re dutše re emetše gore seo se direge, anke le ka mohla re se ke ra dika-dika go leka ka matla ‘go dira botse,’ dilong tša moya le dilong tše di bonagalago, gomme re bo direle bohle bao ba lebeletšanego le go hloka toka lefaseng le.—Ba-Galatia 6:10.

[Diswantšho go letlakala 5]

Florence Nightingale o ile a fetoša dilo e le ka kgonthe lefapheng la tša booki

[Mothopo]

Courtesy National Library of Medicine

[Diswantšho go letlakala 7]

Balatedi ba Kriste ba swanetše go dira botse go ba bangwe

[Mothopo wa Seswantšho go letlakala 4]

The Star, Johannesburg, S.A.