A Phuthego e Rete Jehofa

“Ke tla bolela leina la gago go bana bešo; ke tla go tumiša ka kopelo gare ga phuthego.”—BAHEBERU 2:12.

1, 2. Ke ka baka la’ng phuthego e le e holago gakaakaa, gomme morero wa yona o mogolo ke ofe?

GO THEOŠA le histori, batho ba hweditše bogwera le tšhireletšego ka lapeng. Lega go le bjalo, Beibele e bolela ka selo se sengwe seo batho go dikologa lefase lehono ba thabelago bogwera le tšhireletšego tša moswana-noši go sona. Seo ke phuthego ya Bokriste. Go sa šetšwe gore o karolo ya lapa le le thekganago goba go se bjalo, o ka leboga e bile o swanetše go leboga seo Modimo a se neilego ka tokišetšo ya phuthego le tokišetšong ka moka ya yona. Ee, ge e ba o šetše o kopanela le phuthego ya Dihlatse tša Jehofa, go bonagala o ka hlatsela gore go na le bogwera bjo borutho bjo o bo thabelago gona moo le gore o ikwa o šireletšegile.

² Phuthego ga e fo ba sehlopha feela sa bogwera. Ga se mokgatlo wa setšhaba wo go wona go kopanago batho bao ba nago le setlogo se se swanago goba dikgahlego tše di swanago dipapading goba dilong tša go itloša bodutu. Go e na le moo, morero wa phuthego ka mo go kgethegilego ke go reta Jehofa Modimo. Ke kgale kudu go le bjalo, go etša ge puku ya Dipsalme e gatelela. Go Psalme 35:18, re bala gore: “Ke tlo bá ka Xo leboxa phuthexong e kxolo, ka Xo rêta lešabeng le lentši.” Ka mo go swanago, Psalme 107:31, 32 e re kgothatša ka gore: “Bôná-bao a ba leboxê Morêna botho le mehlôlô a xo e dira xo bana ba batho, Ba mo rêtê xare xa mašaba, ba mo tumišê kxorong ya banna.”

3. Go ya ka Paulo, mohola wa phuthego ke ofe?

³ Moapostola wa Mokriste e lego Paulo o gateletše tema e nngwe yeo e kgathwago ke phuthego ge a be a bolela ka “[ntlo] ya Modimo, yeo e lego phuthego ya Modimo yo a phelago, kokwane le sethekgo sa therešo.” (1 Timotheo 3:15) Paulo o be a bolela ka phuthego efe? Beibele e diriša lentšu “phuthego” ka ditsela dife? Le gona e swanetše go tutuetša maphelo a rena le ditebelelo tša rena bjang? E le gore re hwetše karabo, anke re hlahlobeng tsela yeo lentšu “phuthego” le dirišwago ka yona ka Lentšung la Modimo.

4. Gantši lentšu “phuthego” le dirišwa bjang ka Mangwalong a Seheberu?

⁴ Lentšu la Seheberu leo gantši le fetolelwago e le “phuthego” le tšwa modung wo o bolelago go “kgobokanya” goba go “bokanya.” (Doiteronomio 4:10; 9:10) Mopsalme o dirišitše ‘phuthego’ go barongwa ba legodimong, le gona e ka dirišwa go sehlopha sa batho ba kgopo. (Psalme 26:5; 89:5-7) Lega go le bjalo, gantši Mangwalo a Seheberu a e dirišetša go Baisiraele. Modimo o bontšhitše gore Jakobo e be e tla ba “bontši bya dithšaba,” gomme seo se ile sa direga. (Genesi 28:3; 35:11; 48:4) Baisiraele ba ile ba bitšwa, goba go kgethwa, gore e be “phuthêxô ya Morêna.”—Numeri 20:4; Nehemia 13:1; Jošua 8:35; 1 Samuele 17:47; Mika 2:5.

5. Ke lentšu lefe la Segerika leo gantši le fetolelwago e le “phuthego,” gomme lentšu le le ka dirišwa bjang?

⁵ Lentšu la Segerika leo le sepedišanago le lona ke ek·kle·siʹa, leo le tšwago mantšung a mabedi a Segerika ao a bolelago gore “ka ntle” le “bitša.” Le ka dirišwa go sehlopha seo se bokanego bakeng sa bogwera, bjalo ka “seboka” seo Demetrio a ilego a ba le sona kgahlanong le Paulo kua Efeso. (Ditiro 19:32, 39, 41) Eupša ka kakaretšo Beibele e le diriša go phuthego ya Bokriste. Diphetolelo tše dingwe di fetolela lentšu le ka gore ke “kereke,” eupša The Imperial Bible-Dictionary  e bega gore “le ka mohla ga le . . . šupe moago woo Bakriste ba bego ba kopanela go wona bakeng sa borapedi bja phatlalatša.” Lega go le bjalo, se se thabišago ke gore ka Mangwalong a Bakriste a Segerika, re hwetša lentšu “phuthego” le dirišwa bonyenyane ka ditsela tše nne tše di fapa-fapanego.

Phuthego ya Modimo ya Batlotšwa

6. Ke’ng seo Dafida le Jesu ba se dirilego ka phuthegong?

⁶ Ge a diriša mantšu a Dafida ao a hwetšwago go Psalme 22:22 go Jesu, moapostola Paulo o ngwadile gore: “‘Ke tla bolela leina la gago go bana bešo; ke tla go tumiša ka kopelo gare ga phuthego.’ Ka baka leo, [Jesu] o be a tlamegile go swana le ‘bana babo’ ka ditsela tšohle gore e be moperisita yo a phagamego yo a gaugelago le yo a botegago dilong tšeo di lego mabapi le Modimo.” (Baheberu 2:12, 17) Dafida o be a tumišitše Modimo gare ga phuthego ya Isiraele ya bogologolo. (Psalme 40:9) Lega go le bjalo, Paulo o be a bolela ka’ng ge a be a re Jesu o tumišitše Modimo “gare ga phuthego”? Ke phuthego efe?

7. Mangwalo a Bakriste a Segerika a diriša lentšu “phuthego” ka tsela efe e kgethegilego?

⁷ Seo re se balago go Baheberu 2:12, 17 se bohlokwa. Se bontšha gore ka kgopolo ya go akaretša, Kriste e be e le setho sa phuthego yeo go yona a bego a tumiša leina la Modimo go bana babo. Bana bao babo e be e le bomang? Ke bao ba bopago karolo ya “peu ya Aborahama,” e lego bana babo Kriste bao ba tloditšwego ka moya, “bao ba nago le kabelo pitšong ya legodimo.” (Baheberu 2:16–3:1; Mateo 25:40) Ee, seo lentšu “phuthego” le se bolelago ka mo go kgethegilego ka Mangwalong a Bakriste a Segerika ke sehlopha sa batho ba bantši sa balatedi ba Kriste bao ba tloditšwego ka moya. Batlotšwa ba ba 144 000 ba bopa “[phuthego] ya maitšibulo ao a ngwadišitšwego magodimong.”—Baheberu 12:23.

8. Jesu o boletše bjang e sa le pele ka go bopša ga phuthego ya Bokriste?

⁸ Jesu o bontšhitše gore “phuthego” ye ya Bokriste e be e tla bopša. Mo e ka bago ngwaga pele ga lehu la gagwe, o boditše moapostola yo mongwe gore: “Ke wena Petro, mo lefsikeng le ke tla aga phuthego ya-ka, gomme dikgoro tša Hadese di ka se e fenye.” (Mateo 16:18) Petro le Paulo ba be ba kwešiša gore Jesu ka boyena e be e le lefsika la motheo leo go boletšwego ka lona e sa le pele. Petro o ngwadile gore bao ba agwago e le “mafsika a phelago” a ntlo ya moya lefsikeng la motheo, e lego Kriste, e be e le “batho ba e lego leruo le le kgethegilego, gore le bolele ka gohle mabothakga” a Yoo a ba biditšego.—1 Petro 2:4-9; Psalme 118:22; Jesaya 8:14; 1 Bakorinthe 10:1-4.

9. Phuthego ya Modimo e thomile go bopša neng?

⁹ ‘Batho ba bao e lego leruo le le kgethegilego’ ba thomile neng go bopelwa go ba phuthego ya Bokriste? E be e le ka Pentekoste ya 33 C.E., ge Modimo a be a tšhollela barutiwa moya o mokgethwa kua Jerusalema. Ka morago letšatšing leo, Petro o ile a beela sehlopha sa Bajuda le basokologi polelo e matla. Dipelo tša ba bantši di ile tša kwešwa bohloko kudu ke lehu la Jesu; ba ile ba sokologa gomme ba kolobetšwa. Pegong ya histori, re hwetša gore ba dikete tše tharo ba ile ba dira bjalo, gomme ba ba karolo ya phuthego e mpsha ya Modimo le e golago. (Ditiro 2:1-4, 14, 37-47) E be e gola ka gobane Bajuda ba oketšegilego le basokologi ba  ile ba amogela taba ya gore Isiraele ya nama e be e se sa hlwa e le phuthego ya Modimo. Go e na le moo, Bakriste ba tloditšwego bao ba bopago “Isiraele wa Modimo” wa moya ba bile phuthego ya therešo ya Modimo.—Bagalatia 6:16; Ditiro 20:28.

10. Jesu o tswalana bjang le phuthego ya Modimo?

¹⁰ Gantši Beibele e dira phapano “mabapi le Kriste le phuthego.” Jesu ke Hlogo ya phuthego ye ya Bakriste bao ba tloditšwego ka moya. Paulo o ngwadile gore Modimo o ile a “dira [Jesu] hlogo ya dilo tšohle phuthegong, yeo e lego mmele wa gagwe.” (Baefeso 1:22, 23; 5:23, 32; Bakolose 1:18, 24) Lefaseng lehono, go na le palo e nyenyane kudu ya mašaledi a ditho tše di tloditšwego tša phuthego ye. Lega go le bjalo, re ka kgonthišega gore Hlogo ya ona, e lego Jesu Kriste, e a a rata. Maikwelo a gagwe ka ona a hlaloswa go Baefeso 5:25 e rego: “Kriste le yena [o] ratile phuthego gomme a ikgafela yona.” O a ba rata ka ge ba šoma ka mafolofolo go direla Modimo “sehlabelo sa tumišo ka mehla, ke gore seenywa sa melomo yeo e bolelago ka leina la gagwe phatlalatša,” go etša ge Jesu a dirile ge a be a le mo lefaseng.—Baheberu 13:15.

“Phuthego”—Ka Kgopolo e Nngwe

11. Mangwalo a Bakriste a Segerika a diriša lentšu “phuthego” ka tsela efe e nngwe?

¹¹ Ka dinako tše dingwe, Beibele e diriša lentšu “phuthego” ka tsela e lekanyeditšwego kudu goba ka tsela e kgethollago, e sa bolele ka sehlopha ka moka sa batlotšwa ba 144 000 bao ba bopago “phuthego ya Modimo.” Ka mohlala, Paulo o ngwaletše sehlopha se sengwe sa Bakriste gore: “Phemang go ba ba kgopišago go Bajuda gotee le go Bagerika le go phuthego ya Modimo.” (1 Bakorinthe 10:32) Go molaleng gore ge Mokriste kua Korinthe ya bogologolo a be a itshwara ka tsela e sa swanelago, seo se be se ka kgopiša ba bangwe. Lega go le bjalo, na se be se ka kgopiša yo mongwe goba bohle ba Bagerika, Bajuda goba batlotšwa go tloga ka nako yeo go fihla le lehono? Le gatee. Ka gona go bonagala “phuthego ya Modimo” temaneng ye e šoma go Bakriste bao ba phelago ka nako e itšego. Ka baka leo, motho a ka bolela gore Modimo o hlahla phuthego, o a e thekga goba go e šegofatša, e lego seo se bolelago ka Bakriste ka moka ka nako e itšego, go sa šetšwe mo ba dulago gona. Goba re ka bolela ka lethabo le khutšo tšeo di lego gona ka phuthegong ya Modimo lehono, re e-ra gore borwarreng ka moka bja Bokriste.

12. Lentšu “phuthego” le dirišitšwe ka kgopolo efe ya boraro ka Beibeleng?

¹² Tsela ya boraro yeo Beibele e dirišago lentšu “phuthego,” e šupa go Bakriste ka moka lefelong le itšego. Re bala gore: “Phuthego go la Judea ka moka le Galilea le Samaria ya tsena lebakeng la khutšo.” (Ditiro 9:31) Go be go e-na le sehlopha se fetago setee sa Bakriste lefelong leo le legolo, eupša dihlopha tše ka moka tšeo di bego di le Judea, Galilea le Samaria di be di lebelelwa e le “phuthego.” Ge go elwa hloko palo ya bao ba kolobeditšwego ka Pentekoste ya 33 C.E. le kapejana ka morago ga moo, go ka ba go ile gwa ba le dihlopha tše fetago setee tšeo di bego di bokana ka mehla tikologong ya Jerusalema. (Ditiro 2:41, 46, 47; 4:4; 6:1, 7) Bathesalonika ba Pele 2:14 e bontšha gore go molaleng gore bonyenyane ka 50 C.E., Heroda Agaripa I o bušitše Judea go fihlela a e-hwa ka 44 C.E., gomme go be go e-na le diphuthego tše mmalwa kua Judea. Ka gona, ge re bala gore Heroda o be a “swara ba bangwe ba phuthego gampe,” go ka ba go šupa go dihlopha tše di fetago se tee tšeo di bego di bokane kua Jerusalema.—Ditiro 12:1.

13. Beibele e diriša lentšu “phuthego” ka tsela efe ya bone le e tlwaelegilego?

¹³ Ya bone, e sa le tirišo e lekanyeditšwego kudu le e tlwaelegilego ya lentšu “phuthego” yeo e šupago Bakriste bao ba bopago phuthego e tee feela ya lefelong le itšego, go swana le ka gae. Paulo o boletše ka “diphuthego tša Galatia.” Go be go e-na le diphuthego tše bjalo tše fetago e tee profenseng yeo e kgolo ya Roma. Paulo o dirišitše lentšu la bontši la “diphuthego” ka makga a mabedi ge a bolela ka Galatia, yeo e ka bago e be e akaretša ya Antiokia, Derebe, Lisitara le Ikonia. Banna ba bagolo bao ba swanelegago, goba balebeledi, ba be ba kgethwa diphuthegong  tše. (1 Bakorinthe 16:1; Bagalatia 1:2; Ditiro 14:19-23) Go ya ka Mangwalo, tšeo ka moka e be e le “diphuthego tša Modimo.”—1 Bakorinthe 11:16; 2 Bathesalonika 1:4.

14. Re ka phetha ka go re’ng mabapi le go dirišwa ga lentšu “phuthego” mangwalong a mmalwa?

¹⁴ Maemong a mangwe, dihlopha dibokeng tša Bokriste e ka ba e be e le tše dinyenyane, moo di bego di ka kgona go lekana ka ngwakong. Lega go le bjalo, lentšu “phuthego” le be le šoma go tše dingwe tša dihlopha tše bjalo. Tšeo re di tsebago e be e le diphuthego tša ka ngwakong wa Akhwila le Perisika, Nimfa le Filemone. (Baroma 16:3-5; Bakolose 4:15; Filemone 2) Se e swanetše go ba mothopo wa kgothatšo diphuthegong tše di lego mafelong a fapa-fapanego lehono tšeo e lego tše dinyenyane kudu le tšeo di ka bago di kopana ka mehla magaeng a ba bangwe. Jehofa o be a lemoga diphuthego tše bjalo lekgolong la pele la nywaga, gomme o sa dutše a di lemoga le lehono e bile o di šegofatša ka moya wa gagwe.

Diphuthego di Reta Jehofa

15. Go šoma ga moya o mokgethwa go ile gwa bonagatšwa bjang diphuthegong tše dingwe tša pele?

¹⁵ Re bone gore Jesu o ile a reta Modimo gare ga phuthego e le go phethagatša Psalme 22:22. (Baheberu 2:12) Balatedi ba gagwe bao ba botegago ba be ba swanetše go dira se se swanago. Morago kua lekgolong la pele la nywaga ge Bakriste ba therešo ba be ba tlotšwa ka moya o mokgethwa gore e be barwa ba Modimo gomme ka go rialo e be barwarre ba Kriste, ba bangwe ba ile ba hwetša tsela e oketšegilego le e kgethegilego yeo moya o šomago ka yona go bona. Ba ile ba hwetša dimpho tša moya ka tsela ya mohlolo. Tše dingwe tša dipontšho tša dimpho tše bjalo e be e le go kgona go bolela ka tsela e kgethegilego e bohlale goba ya go ba le tsebo, matla a go alafa malwetši goba go porofeta, goba gaešita le bokgoni bja go bolela ka maleme ao ba bego ba sa a tsebe.—1 Bakorinthe 12:4-11.

16. Morero o mongwe wa dimpho tša mohlolo tša moya e be e le ofe?

¹⁶ Paulo o boletše mabapi le go bolela ka maleme gore: “Ke tla opela tumišo ka mpho ya moya, eupša ke tla ba ka opela tumišo ka monagano.” (1 Bakorinthe 14:15) O be a bona bohlokwa bja gore ba bangwe ba kwešiše mantšu a gagwe gomme ka go rialo ba kwe ditaelo. Morero wa Paulo e be e le go reta Jehofa ka gare ga phuthego. O ile a kgothaletša ba bangwe bao ba bego ba e-na le dimpho tša moya gore: “Nyakang  go huma ka tšona gore phuthego e agege,” e lego seo se šupago phuthegong ya lefelong leo, moo ba bego ba bontšha mpho ye. (1 Bakorinthe 14:4, 5, 12, 23) Go molaleng gore Paulo o be a kgahlegela diphuthego tša lefelong leo, a tseba gore go e nngwe le e nngwe ya tšona, Bakriste ba be ba tla ba le dibaka tša go reta Modimo.

17. Mabapi le diphuthego tša mafelong a fapa-fapanego lehono, re ka kgonthišega ka’ng?

¹⁷ Jehofa o tšwela pele a diriša le go thekga phuthego ya gagwe. O šegofatša sehlopha se sa Bakriste ba tloditšwego seo se lego lefaseng lehono. Se se ka bonwa motlalong wa dijo tša moya tšeo batho ba Modimo ba di thabelago. (Luka 12:42) O šegofatša borwarre ka moka bja lefase ka bophara. Le gona o šegofatša diphuthego mafelong a go fapa-fapana, moo re tumišago Mmopi wa rena ka ditiro tša rena le dikarabo tša rena tša moya tše di agago. Gona moo, re hwetša thuto le tlwaetšo e le gore re ka reta Modimo ka dinako tše dingwe tša ge re se diphuthegong tša rena.

18, 19. Bakriste bao ba botegago phuthegong le ge e le efe ya lefelong le itšego ba nyaka go dira’ng?

¹⁸ Gopola gore moapostola Paulo o kgothaleditše Bakriste ba phuthego ya Filipi, Matsedonia, gore: “Se ke seo ke tšwelago pele ke se rapelela, . . . gore le tlale dienywa tša go loka ka Jesu Kriste gore go išwe letago le tumišo go Modimo.” Seo se be se tla akaretša go bolela ga bona le ba bangwe, batho bao e sego Dihlatse, ka tumelo ya bona go Jesu le kholofelo ya bona e kgahlišago. (Bafilipi 1:9-11; 3:8-11) Ka baka leo, Paulo o kgothaleditše Bakriste-gotee le yena gore: “Ka [Jesu] a re direleng Modimo sehlabelo sa tumišo ka mehla, ke gore seenywa sa melomo yeo e bolelago ka leina la gagwe phatlalatša.”—Baheberu 13:15.

¹⁹ Na o thabela go tumiša Modimo ka “gare ga phuthego,” go etša ge Jesu a dirile, le go diriša molomo wa gago go tumiša Jehofa pele ga bao ga bjale ba sa mo tsebego le bao ba sa mo tumišego? (Baheberu 2:12; Baroma 15:9-11) Go fihla bokgoleng bjo itšego, karabo ya rena e ka ithekga ka tsela yeo re ikwago ka yona ka tema yeo e kgathwago ke phuthego ya gabo rena morerong wa Modimo. Sehlogong se se latelago, anke re hlahlobeng kamoo Jehofa a hlahlago le go diriša phuthego ya lefelong le itšego le seo tema ya yona e swanetšego go ba sona maphelong a rena lehono.

Na o a Gopola?

• “Phuthego ya Modimo,” yeo e bopšago ke Bakriste ba tloditšwego, e bile gona bjang?

• Ke ditsela dife tše tharo tše di oketšegilego tšeo ka tšona Beibele e dirišago lentšu “phuthego”?

• Dafida, Jesu le Bakriste ba lekgolong la pele la nywaga ba ile ba nyaka go dira’ng ka phuthegong, gomme se se swanetše go re kgoma bjang?

[Dipotšišo tša Thuto]

[Seswantšho go letlakala 21]

Jesu e be e le motheo wa phuthego efe?

[Seswantšho go letlakala 23]

Dihlopha tša lefelong le itšego tša Bakriste di be di kopana e le “diphuthego tša Modimo”

[Seswantšho go letlakala 24]

Ka go swana le Bakriste ba kua Benin, re ka tumiša Jehofa moo re phuthegilego ka bontši