Na o Dumelela Jehofa Gore a go Botšiše?

BEIBELE e hupere dipotšišo tše makgolo tšeo di kgomago pelo. Ge e le gabotse, Jehofa Modimo ka boyena o diriša dipotšišo go ruta ditherešo tša bohlokwa. Ka mohlala, Jehofa o dirišitše dipotšišo tše mmalwa ge a be a lemoša Kaine gore a lokiše tsela ya gagwe e išago kotsing. (Gen. 4:6, 7) Ka dinako tše dingwe, potšišo e tee e tšwago go Jehofa e be e lekane go tutueletša motho go gata kgato e nepagetšego. Ka morago ga go kwa Jehofa a botšiša gore: “Ke tlo roma mang? Ké mang a tl’o xo re êla?” moporofeta Jesaya o arabile ka gore: “Ké nna é, nthomê!”—Jes. 6:8.

Jesu, Morutiši yo Mogolo, le yena o be a diriša dipotšišo ka tsela e atlegago. Diebangedi di na le dipotšišo tša Jesu tše di fetago tše 280. Gaešita le ge ka dinako tše dingwe a be a diriša dipotšišo go tswalela melomo ya bao ba bego ba mo swaya diphošo, gantši morero wa gagwe e be e le go fihlelela dipelo tša batheetši ba gagwe, a ba tutuetša gore ba bontšhe mo ba emego gona dilong tša moya. (Mat. 22:41-46; Joh. 14:9, 10) Ka tsela e swanago, moapostola Paulo, yo a ngwadilego dipuku tše 14 tša Mangwalo a Bakriste a Segerika, o be a diriša dipotšišo ka tsela e kgodišago. (Baroma 10:13-15) Ka mohlala, lengwalo leo le yago go Baroma le hupere dipotšišo tše dintši. Dipotšišo tša Paulo di tutuetša babadi go lemoga “bodiba bja mahumo a Modimo le bohlale le tsebo.”—Baroma 11:33.

Gaešita le ge dipotšišo tše dingwe di nyaka go arabja ka molomo, tše dingwe di reretšwe go dira gore motho a nagane ka mo go tseneletšego. Diebangedi di bega tsela e kgolo yeo Jesu a bego a diriša dipotšišo ka yona go dira gore motho a nagane. Lebakeng le lengwe, Jesu o lemošitše barutiwa ba gagwe a re: “Le phafogeleng komelo ya Bafarisei le komelo ya Heroda,” e lego seo se bolelago boikaketši le dithuto tša maaka. (Mar. 8:15; Mat. 16:12) Barutiwa ba Jesu ga se ba hwetša moko wa taba gomme ba thoma go ngangišana ka taba ya gore ba lebetše go tla le dinkgwa. Ela hloko tsela yeo Jesu a dirišitšego dipotšišo ka yona poledišanong e kopana yeo e sa tšwago go thoma. “A re go bona: ‘Ke ka baka la’ng le tšeišana kgang ka taba ya gore ga le na dinkgwa? Na le bjale ga le hlathe gomme la kwešiša? Na dipelo tša lena di retetše ge e le mabapi le go kwešiša? “Gaešita le ge le e-na le mahlo, na ga le bone; le gona gaešita le ge le e-na le ditsebe, na ga le kwe?” . . . Na le bjale ga le kwešiše?’” Dipotšišo tša Jesu di be di dira gore ba nagane, di tutuetša barutiwa ba gagwe go naganišiša ka seo ge e le gabotse se bolelwago ke mantšu a gagwe.—Mar. 8:16-21.

“Ke tlo Xo Botšiša”

Jehofa Modimo o dirišitše dipotšišo go lokiša tsela ya go nagana ya mohlanka wa gagwe Jobo. Ka go diriša dipotšišo tše dintši, Jehofa o rutile Jobo gore ke yo monyenyane kudu ge a bapetšwa le Mmopi wa gagwe. (Jobo, dikgao. 38-41) Na Jehofa o be a letetše gore a arabje go e nngwe le e nngwe ya dipotšišo tšeo? Ga go bonagale go le bjalo. Dipotšišo tšeo di rego: “O be O le kae mola kè thêa lefase?” di be di reretšwe go tutuetša monagano le maikwelo a Jobo. Ka morago ga dipotšišo tše bjalo tše di tseneletšego, Jobo o be a feletšwe ke mantšu. O ile a fo re: “Nka fetola ka’ng? Ke swara molomo ka seatla.” (Jobo 38:4; 40:4) Jobo o ile a hwetša moko wa taba ke moka a ikokobetša. Lega go le bjalo, Jehofa o be a sa fo ruta Jobo boikokobetšo. Tsela ya Jobo ya go nagana le yona e ile ya lokišwa. Ka tsela efe?

Gaešita le ge Jobo e be e le “monna yo a se nago bosodi yo a lokilego,” ka dinako tše dingwe mantšu a gagwe a ile a utolla pono e fošagetšego, yeo Elihu a ilego a e hlokomela ge a be a kgalema Jobo ka gobane a “itira yo a lokilego go fetiša Modimo.” (Jobo 1:8; 32:2; 33:8-12, PK) Ka gona, dipotšišo tša Jehofa le tšona di ile tša lokiša kwešišo  ya Jobo. Ge a be a bolela le Jobo a le ledimong, Modimo o itše: “Ké mang eo a širaxo dikêlêlô ka ’polelô di se naxo thlaloxanyô? Itlêmê lethêka senna; ke tlo Xo botšiša ’me wa nthuta.” (Jobo 38:1-3) Ka go diriša dipotšišo, Jehofa o ile a lebiša tlhokomelo bohlaleng le matleng a gagwe ao a se nago magomo ka ge a bonagala medirong ya gagwe e mebotse. Go feta le ge e le neng pele, tshedimošo yeo e thušitše Jobo go bota kahlolo ya Jehofa le tsela ya gagwe ya go dira dilo. A tokelo e kgahlišago gakaakaang yeo Jobo a bilego le yona—go botšišwa ke Modimo Ra-matla-ohle ka boyena!

Kamoo re ka Dumelelago Jehofa Gore a re Botšiše

Go thwe’ng ka rena? Na le rena re ka holwa ke dipotšišo tšeo di ngwadilwego ka Beibeleng? Ee, di ka re hola! Go ipha nako ya go naganišiša ka dipotšišo tšeo go ka re tlišetša meputso e megolo ya moya. Dipotšišo tše matla tšeo di lego ka Lentšung la Modimo di dira gore le atlege. Ee, “lentšu la Modimo . . . ke le matla . . . gomme le kgona go lemoga dikgopolo le maikemišetšo a pelo.” (Baheb. 4:12) Lega go le bjalo, re swanetše go lebiša dipotšišo tšeo go rena e le gore re holege kudu, bjalo ka ge eka Jehofa o be a botšiša rena ka noši. (Baroma 15:4) A re eleng hloko e mengwe ya mehlala.

“Naa Moahlodi wa lefase ka moka a ka se dirê se se swanetšexo naa!” (Gen. 18:25) Aborahama o ile a botšiša Jehofa potšišo ye yeo e sa nyakego karabo nakong ya ge A be a ahlola Sodoma le Gomora. Aborahama o ile a bona go ka se kgonege gore Jehofa a dire dilo ka go hloka toka—a fediše baloki gotee le ba kgopo. Dipotšišo tša Aborahama di bontšha tumelo e tseneletšego go lokeng ga Jehofa.

Lehono, ba bangwe ba ka sekamela go naganela dilo tšeo di lego mabapi le dikahlolo tša Jehofa tša nakong e tlago, tše bjalo ka gore ke bomang bao ge e le gabotse ba tlago go phologa Haramagedone goba gore ke bomang bao ba tlago go tsošwa. Go e na le go dumelela dikgopolo tše bjalo di re tshwenya, re ka gopola potšišo ya Aborahama. Go tseba Jehofa e le Tate yo botho wa legodimong le go ba le kholofelo e feletšego tokeng le kgaugelong ya gagwe go etša ge Aborahama a dirile, go re phemiša go senya nako le matla re tshwenyega go sa nyakege, re e-ba le pelaelo yeo e fokodišago gotee le go ngangišana mo go se nago mohola.

“Ke mang go lena yo ka go ba yo a belaelago, a ka oketšago tekanyo ya bophelo bja gagwe ka botelele bja kubiti e tee?” (Mat. 6:27) Ge a be a bolela le lešaba le legolo leo le bego le akaretša barutiwa ba gagwe, Jesu o dirišitše potšišo ye ge a be a gatelela go nyakega ga gore ba ipee diatleng tša Jehofa tše lerato. Mehla ya bofelo bja tshepedišo ye e kgopo ya dilo e oketšega ka dipelaelo tše dintši,  eupša go lebiša tlhokomelo go tšona go ka se telefatše bophelo bja rena goba gwa bo kaonefatša.

Nako le nako ge re ikwa re belaela ka rena goba ka baratiwa ba rena, go ikgopotša potšišo ya Jesu go ka re thuša go ba le pono e nepagetšego ka dipelaelo tša rena. Go ka re thuša go kgaotša go belaela le go kgaotša go ba le dikgopolo tše di fošagetšego tšeo di ka re lapišago monaganong, maikwelong le mmeleng. Bjalo ka ge Jesu a re kgonthišeditše, Tate wa rena wa legodimong yo a fepago dinonyana tša legodimo le go apeša dimela tša naga, o tseba gabotse seo re se nyakago.—Mat. 6:26-34.

“A fa motho a ka xokoxêla mollô sehubeng a se thšume diaparô tš’axwe?” (Die. 6:27) Dikgaolo tše senyane tša mathomo tša Diema di akaretša dipolelwana tša tate yo a neago morwa wa gagwe bohlale bjo bo šomago. Potšišo yeo e tsopotšwego ka mo godimo e šupa go ditla-morago tše bohloko tša bohlotlolo. (Die. 6:29) Ge e ba re ikhwetša re bapala ka maikwelo a lerato goba re kgahlwa ke dikganyogo tše di fošagetšego tša dikopano tša botona le botshadi, potšišo ye e swanetše go duma ka menaganong ya rena. Ge e le gabotse, potšišo ye e ka botšišwa neng goba neng ge motho a lekega go tšea kgato le ge e le efe e sego bohlale. E hlalosa ka mo go kwagalago molao wa motheo wo o šomago wa Beibele wo o rego: ‘O buna seo o se bjalago!’—Bagal. 6:7.

“Wena o mang o ahlolago mohlanka wa lapa wa yo mongwe?” (Baroma 14:4) Lengwalong la gagwe leo le yago go Baroma, Paulo o hlalositše mathata ao a ilego a tsoga phuthegong ya lekgolong la pele le nywaga. Bakriste ba bangwe bao ba tšwago ditšong tše di fapa-fapanego ba be ba e-na le tshekamelo ya go ahlola diphetho le ditiro tša badumedi-gotee le bona. Potšišo ya Paulo e ba gopoditše gore ba amogelane le go tlogelela kahlolo diatleng tša Jehofa.

Le lehono, batho ba Jehofa ba tšwa maemong a sa swanego a bophelo. Lega go le bjalo, Jehofa o re kopantše boteeng. Na re tlaleletša boteeng bjo? Ge e ba re e-na le tshekamelo ya go akgofela go bontšha go se amogele tiro e botse yeo e dirilwego ka kelohloko ya ngwanabo rena, e ka ba gabohlale go ipotšiša potšišo ya Paulo yeo e lego ka mo godimo!

Dipotšišo di re Batametša Kgaufsi le Jehofa

Mehlala ye e mmalwa e bontšha matla a dipotšišo tšeo di lego ka Lentšung la Modimo. Go ela hloko seo se bolelwago ke potšišo e nngwe le e nngwe go ka re thuša go diriša seo ka tsela e šomago maemong a rena. Le gona, ge re dutše re bala Beibele, re tla bona dipotšišo tše di oketšegilego tšeo di thušago.—Bona lepokisi le le lego go letlakala 14.

Go dumelela gore dipotšišo tše di tseneletšego tšeo di hwetšwago ka Lentšung la Modimo di re kgome ka mo go tseneletšego go tla re thuša go dira gore menagano le dipelo tša rena di dumelelane le ditsela tša Jehofa tše di lokilego. Ka morago ga gore Jehofa a mmotšiše, Jobo o ile a dumela ka gore: “Xo kwa ka ditsêbê ke be ke e-kwa; byale xôna mahlô a-ka a Xo bone.” (Jobo 42:5) Ee, Jehofa o ile a fetoga motho wa kgonthe kutšwanyana go Jobo bjalo ka ge eka O be a le pele ga mahlo a Jobo. Ka morago, morutiwa Jakobo o ile a hlalosa taba ka tsela ye: “Batamelang Modimo, gomme o tla le batamela.” (Jak. 4:8) Eka re ka dumelela karolo e nngwe le e nngwe ya Lentšu la Modimo go akaretša le dipotšišo tša lona go re thuša go gola moyeng le go ‘bona’ Jehofa go feta le ge e le neng pele!

[Lepokisi go letlakala 14]

Go ipotšiša dipotšišo tše go ka go thuša bjang go lebelela dilo ka tsela yeo Jehofa a di lebelelago ka yona?

▪ “ A O re Morêna ó thabêla dihlabêlô le didimo xo fetiša mola motho xe a e-kwa se Morêna a se boletšexo?”—1 Sam. 15:22.

▪ “ Mmopi wa leihlô Le re xa a bone?”—Ps. 94:9.

▪ “ ’Me wene Sebodu! O tlo rôbala xo le xokae? Borôkong bya xaxo O tlo tsoxa neng?”—Die. 6:9.

▪ “ A O re O dira xa-botse xe O befêlwa?”—Jona 4:4.

▪ “ Motho go tla mo hola’ng ge e ba a ka rua lefase ka moka eupša a loba moya wa gagwe?”—Mat. 16:26.

▪ “ Ke mang yo a tlago go re aroganya le lerato la Kriste?”—Baroma 8:35.

▪ “ Ke eng seo o nago le sona seo o sa se fiwago?”—1 Bakor. 4:7.

▪ “ Seetša se abelana eng le lefsifsi?”—2 Bakor. 6:14.

[Seswantšho go letlakala 15]

Ke’ng seo Jobo a ithutilego sona dipotšišong tša Jehofa?