Dumelela “Botho” go Diša Leleme la Gago
Dumelela “Botho” go Diša Leleme la Gago
“Se a se bolêlaxo ké bohlale; ’leme la xaxwe le ruta batho botho.”—DIE. 31:26.
1, 2. (a) Ke seka sefe seo barapedi ba Jehofa ba kgothaletšwago go se hlagolela? (b) Ke’ng seo se tlago go ahla-ahlwa sehlogong se?
MOLAETŠA o bohlokwa woo Kgoši Lemuele wa mehleng ya bogologolo a o amogetšego go tšwa go mmagwe o be o bolela le ka dika tše bohlokwa tša mosadi yo mobotse. O ile a botšwa gore: “Se a se bolêlaxo ké bohlale; ’leme la xaxwe le ruta batho botho.” (Die. 31:1, 10, 26) Botho ke bja bohlokwa go mosadi yo bohlale le go bohle bao ba nyakago go kgahliša Jehofa Modimo. (Bala Diema 19:22.) Barapedi ba therešo ka moka ba swanetše go bontšha botho nako le nako ge ba bolela.
2 Botho ke’ng? Bo swanetše go bontšhwa bomang? Ke’ng seo se tlago go re thuša go bontšha “botho” ge re bolela? Go dira bjalo go tla kgoma bjang dipoledišano tša rena le ditho tša lapa le Bakriste-gotee le rena?
Ge Botho bo Tutuetšwa ke Lerato
3, 4. (a) Botho ke’ng? (b) Botho bjo go bolelwago ka bjona mo bo fapana bjang le botho bjo batho ba bo tlwaetšego?
3 Mantšu a leleme la mathomo ao a dirišitšwego Mangwalong, ao gantši a fetolelwago e le “botho” a ka hlaloswa ka ditsela tše dintši. Botho bjo bjalo ga bo bolele feela go kgahlegela batho ba bangwe ka baka la go ba rata, eupša gape bo bolela go bontšha kgahlego yeo ka ditiro le mantšu a kgothatšago. Ke botho bjo bo dirago gore re be le morero o mobotse wa go rata motho yo mongwe ka potego re sa gapeletšwe.
4 Mohuta wa botho bjo gantši bo bontšhwago batho bo ka bontšhwa le batho bao re sa ba tsebego. Moapostola Paulo le batho ba bangwe ba 275 bao ba ilego ba robegelwa ke sekepe ba e-na le yena ba ile ba bontšhwa botho ke badudi ba sehlakahlakeng sa Melite, e lego batho bao ba sa kago ba kopana le bona. (Dit. 27:37–28:2) Ka lehlakoreng le lengwe, botho bjo go bolelago ka bjona mo bo šupa tlemong e botegago yeo e bago gona magareng ga batho bao ba šetšego ba e-na le tswalano. * Se ke seo Bakeni ba ilego ba se bontšha “Ba-Isiraele ka moka . . . mehla yela bà e-tšwa Egipita.”—1 Sam. 15:6.
Go Naganišiša le go Rapela go Bohlokwa
5. Re tla thušwa ke’ng go tsenya ditomo malemeng a rena?
5 Ga go bonolo go bontšha botho ge re bolela. Ge morutiwa Jakobo a be a bolela mabapi le leleme, o ngwadile gore: “Ga go le o tee wa batho yo a ka le thapišago. Ke selo se sa laolegego se gobatšago, le tletše mpholo o bolayago.” (Jak. 3:8) Re ka thušwa ke’ng go tsenya ditomo sethong se sa mmele seo go lego thata go se laola? Seo Jesu a se boditšego baetapele ba bodumedi ba mehleng ya gagwe se ka re hlahla. O itše: “Molomo o bolela go tšwa go se se tletšego pelong.” (Mat. 12:34) Gore botho bo diše maleme a rena, re swanetše go hlagolela seka seo dipelong tša rena—seo re lego sona ka gare-gare. Anke re boneng kamoo go naganišiša le thapelo go ka re thušago ka gona go dira bjalo.
6. Ke ka baka la’ng re swanetše go naganišiša ka tebogo ka ditiro tša Jehofa tša botho?
6 Beibele e re Jehofa Modimo ke “wa botho byo boxolo.” (Ek. 34:6) Mopsalme o opetše ka gore: “Morêna, botho bya xaxo bo tletše lefase.” (Ps. 119:64) Mangwalo a na le dipego tše dintši tša kamoo Jehofa a bontšhitšego barapedi ba gagwe botho. Go ipha nako ya go naganišiša ka tebogo ka ‘ditiro tša Jehofa’ go ka re tutueletša go nyaka go hlagolela seka se seo se kgahlišago Modimo.—Bala Psalme 77:12.
7, 8. (a) Jehofa o ile a swara bjang Lota le lapa la gagwe ka botho? (b) Dafida o ile a ikwa bjang ge Modimo a be a mo swara ka botho?
7 Ka mohlala, nagana kamoo Jehofa a phološitšego motlogolo wa Aborahama e lego Lota le ba lapa la gagwe ge A be a fediša Sodoma, motse woo ba bego ba dula go wona. Ge nako ya phedišo e be e batamela, barongwa bao ba bego ba tlile go Lota ba ile ba mo kgothaletša go tšea lapa la gagwe gomme ba tšhabe motseng. Beibele e re: “Ya re à sa diêxa, [barongwa] bao ba mo swara ka seatla, ba swara le seatla sa mosadi wa xaxwe, le diatla tša barwedi ba babedi ba xaxwe, ka xobane Morêna ó be a re a mo tsebafêlê; ’me ba mo nthšetša ntlê, ba mo lesa bà šetše ba tšwile motseng.” Na go naganišiša ka kgato ye ya phološo ga go kgome dipelo tša rena le go re tutueletša go bona gore ruri e be e le ponagatšo ya botho bja Modimo?—Gen. 19:16, 19.
8 Nagana gape ka mohlala wa Kgoši Dafida wa Isiraele ya bogologolo yo a opetšego ka gore: “[Jehofa o] lebalêla melato ya xaxo yohle; [o] fodiša malwetši a xaxo ka moka.” Ruri Dafida o swanetše go ba a ile a leboga ge a ile a lebalelwa sebe seo a bego a se dirile le Batseba! O ile a reta Jehofa ka gore: “Ruri, botho bya xaxwe bo etša lexodimo, lè le tletlolo xa lefase; bo tiile bò ukama ba ba mmoifaxo.” (Ps. 103:3, 11) Go naganišiša ka dipego tše tša Mangwalo le tše dingwe go dira gore dipelo tša rena di leboge kudu botho bja Jehofa gomme re tutueletšega go mo reta le go mo leboga. Go tšwela pele re e-na le tebogo ka dipelong tša rena go tla dira gore re be le tshekamelo ya go ba baekiši ba Modimo wa therešo.—Baef. 5:1.
9. Barapedi ba Jehofa ba na le lebaka lefe le matla leo le dirago gore ba bontšhe botho maphelong a bona a letšatši le letšatši?
9 Mehlala ya Mangwalo e bontšha gore Jehofa o bontšha botho—lerato le le sa kwanantšhego—go bao ba šetšego ba e-na le tswalano e amogelegago go yena. Go thwe’ng ka bao ba se nago tswalano e bjalo le Modimo yo a phelago? Na Jehofa o ba swara makgwakgwa goba ka tsela e sego botho? Le gatee. Luka 6:35 e re: “[Modimo] ke yo botho go ba sa lebogego le ba kgopo.” “[O] hlabišetša ba kgopo le ba bolo letšatši la gagwe gomme a nešetša ba lokilego le ba sa lokago pula.” (Mat. 5:45) Modimo o be a re swara ka botho gaešita le pele ga ge re ka ithuta therešo le go e amogela. Lega go le bjalo, bjalo ka barapedi ba gagwe, o ile a re bontšha lerato le le sa kwanantšhego—botho bja gagwe bjo bo tsepamego. (Bala Jesaya 54:10.) Ruri re ka leboga seo! E bile leo ke lebaka le matla gakaakang leo le dirago gore re bontšhe botho ge re bolela le dikarolong tše dingwe tša maphelo a rena a letšatši le letšatši!
10. Ke ka baka la’ng thapelo e le bohlokwa go direng gore re be le seka sa botho dimelong tša rena?
10 Selo seo se tla re thušago kudu gore re hlagolele botho ke tokelo ya thapelo. Ka baka la’ng? Ka gobane thapelo ke tsela e lebanyago kudu ya go kgopela moya o mokgethwa wa Jehofa le go o hwetša gomme re ka se kgone go hlagolela dika tša moya woo goba dika tše dingwe tšeo di kgahlišago Modimo tše bjalo ka lerato le le sa kwanantšhego, ge re sa thušwe ke moya woo. (Bagal. 5:22) Re ka dira gore dipelo tša rena di be botho ka go dumelela go tutuetšwa ke moya woo. Tsela e lebanyago kudu ya go hwetša moya o mokgethwa wa Jehofa ke go o kgopela ka thapelo. (Luka 11:13) Ke mo go swanetšego gore re dule re rapelela moya wa Modimo le go o dumelela o re hlahla. Ee, go naganišiša le go rapela go bohlokwa gore re be le botho ge re bolela.
Malemeng a Banyalani
11. (a) Re tseba bjang gore Jehofa o letetše gore banna ba sware basadi ba bona ka botho? (b) Botho bo ka thuša monna bjang gore a diše leleme la gagwe?
11 Moapostola Paulo o kgothaletša banna ka gore: “Tšwelang pele le rata basadi ba lena go etša ge Kriste le yena a ratile phuthego gomme a ikgafela yona.” (Baef. 5:25) Le gona Paulo o ba gopotša seo Jehofa a se boditšego Adama le Efa. Moapostola o ngwala gore: “Monna o tla tlogela tatagwe le mmagwe gomme a kgomarela mosadi wa gagwe, gomme ba babedi ba e tla ba nama e tee.” (Baef. 5:31) Go molaleng gore Jehofa o letetše gore banna ba kgomarele basadi ba bona ka potego, ka mehla ba be botho go bona. Monna yoo leleme la gagwe le nago le lerato la go se kwanantšhe ga a pepentšhe mafokodi a mosadi wa gagwe goba go bolela ka go mo nyatša. O thabela go mo reta. (Die. 31:28) Ge e ba ka mabaka a itšego go ka tšwelela bothata tswalanong ya bona, botho bo tutueletša monna gore a se ke a bolela gampe ka mosadi wa gagwe.
12. Mosadi a ka bontšha bjang gore mantšu a gagwe a hlahlwa ke botho?
12 Mosadi le yena o swanetše go bolela ka tsela e botho. Polelo ya gagwe ga se ya swanela go tutuetšwa ke moya wa lefase. Ka ge a e-na “le tlhompho e tseneletšego go monna wa gagwe,” o mmolela gabotse bathong gomme o dira gore ba bangwe ba mo hlomphe le go feta. (Baef. 5:33) O phema go ganetša monna goba go belaela pono ya gagwe pele ga bana ka ge a sa nyake gore bana ba se ke ba hlompha tatago bona. O rarolla ditaba tše bjalo ka thoko. Beibele e re: “Bohlale bya mosadi bo ikaxêla ngwakô.” (Die. 14:1) Bohle ba thabela go dula le go iketla ka lapeng la mosadi yo bjalo.
13. Ke kae moo botho bo swanetšego go bontšhwa gona kudu gomme go ka dirwa seo bjang?
13 Gaešita le ge ba le ka gae, balekane ba lenyalo ba swanetše go tšwela pele ba diriša maleme a bona ka tsela yeo e bontšhago gore ba a hlomphana. Paulo o ngwadile gore: “Di lahleleng ka moka kgole le lena, kgalefo, pefelo, bobe, polelo e gobošago le polelo e lešago dihlong e tšwago molomong wa lena.” O okeditše ka gore: “Aparang maikwelo a borutho a bonolo a lešoko, botho, monagano o ikokobeditšego, boleta le bopelotelele. . . . Aparang lerato, gobane ke setlemo se se phethagetšego sa botee.” (Bakol. 3:8, 12-14) Ge bana ba tlwaetše go kwa mantšu a lerato le a botho ka gae, ga se feela gore ba tla thaba eupša gape go na le kgonagalo e kgolo ya gore ba ekiše mokgwa wo batswadi ba bona ba bolelago ka wona.
14. Bao e lego dihlogo tša malapa ba ka diriša maleme a bona bjang go homotša bao ba ba hlokometšego?
14 Ge a ngwala ka Jehofa, mopsalme o itše: “A nke ke bewê pelo ke botho bya xaxo, ka mo O nthutilexo, nna molata w’axo.” (Ps. 119:76, mongwalo o sekamego ke wa rena.) Tsela e kgolo yeo Jehofa a homotšago batho ba gagwe ka yona ke ka go ba kgothatša le go ba hlahla. (Ps. 119:105) Bao e lego dihlogo tša malapa ba ka holwa bjang ke mohlala wa Tatago rena wa legodimong gomme ba bolela le bao ba ba hlokometšego ka tsela e homotšago? Ba ka dira bjalo ka go ba nea tlhahlo le kgothatšo tšeo ba di nyakago. Ruri mantšiboa a Borapedi bja Lapa a nea sebaka se sebotse sa go hwetša mahumo a moya!—Die. 24:4.
Rata Badumedi-gotee le Wena ka Potego
15. Bagolo le ba bangwe bao ba godilego ka tsebo ya moya ba ka diriša maleme a bona bjang go šireletša ba bangwe ka phuthegong?
15 Kgoši Dafida o rapetše ka gore: “Ka mehla ke tlo šireletšwa ke botho bya xaxo le pôtêxô y’axo.” (Ps. 40:11) Bagolo ba Bakriste le ba bangwe bao ba godilego ka tsebo ya moya ka phuthegong ba ka ekiša Jehofa bjang tabeng ye? Ruri go diriša maleme a rena bakeng sa go ruta batho Mangwalo ke pontšho ya botho.—Die. 17:17.
16, 17. Ke ditsela dife tše dingwe tšeo ka tšona re ka bontšhago gore dipolelo tša rena ke tše botho?
16 Re swanetše go dira’ng ge re bona Mokriste a thoma go sepela tseleng yeo e lego kgahlanong le melao ya motheo ya Beibele? Na botho bo ka se re tutueletše go diriša maleme a rena go leka go mo phošolla? (Ps. 141:5) Ge e ba re tseba gore modumedi-gotee le rena o dirile sebe se segolo, lerato le le botegago le tla re tutueletša go kgothaletša modiri yo wa bobe gore a “bitše bagolo ba phuthego” gore ba tle “ba mo rapelele, ba mo tlotša ka makhura leineng la Jehofa.” (Jak. 5:14) Ge e ba modiri yoo wa bobe a palelwa ke go bitša bagolo, rena re tla ba re sa bontšhe lerato goba botho ge re sa bege taba yeo. Ba bangwe ba rena ba ka belaela, ba ikwa ba le noši, ba imelwa ke maikwelo a go ikwa ba se na mohola goba go nyama. Tsela e botse yeo re ka bontšhago ka yona gore re na le botho ke gore re ‘bolele ka mo go homotšago le meoya e nyamilego.’—1 Bathes. 5:14.
17 Re swanetše go arabela bjang ge re e-kwa batho bao e lego manaba a Modimo ba phatlalatša mabarebare ka badumedi-gotee le rena? Go e na le go thoma go belaela potego ya bana babo rena, re swanetše go fo hlokomologa seo goba go botšiša motho yoo a tsošago pelaelo yeo, ge e le gore ke motho wa teka-tekano, gore na ruri o kgodišegile ka bohlatse bja seo a se bolelago. Ge e ba manaba a batho ba Modimo a nyaka go tseba moo bana babo rena ba Bakriste ba lego gona e le ge ba nyaka go ba gobatša, go rata bana babo rena go tla dira gore re se ke ra utolla ditaba ka bona.—Die. 18:24.
‘Mophegelela-lerato o Hwetša Bophelo’
18, 19. Ke ka baka la’ng re sa swanela go kgaotša go ba botho ge re bolela le badumedi-gotee le rena?
18 Lerato le swanetše go bonala ditirišanong tša rena ka moka le bao re rapelelago Jehofa gotee le bona. Gaešita le ka tlase ga maemo a thata, re swanetše go dula re bolela mantšu a botho. Jehofa o ile a nyamišwa ke ge botho bja Baisiraele bo be bo “etša phoka e tloxaxo xe le hlaba.” (Hos. 6:4, 6) Ka lehlakoreng le lengwe, Jehofa o a thaba ge re dula re bontšha botho. Ela hloko kamoo a šegofatšago bao ba dulago ba bo hlagolela.
19 Diema 21:21 e re: “Mo-phêxêlêla-tokô-le-leratô ó hwetša bophelô le tokô le thêtô.” Tše dingwe tša ditšhegofatšo tšeo motho yo bjalo a tla di hwetšago ke bophelo—e sego go phela ka nakwana eupša ka mo go sa felego. Jehofa o mo thuša go ‘swarelela ka go tia bophelong bja kgonthe.’ (1 Tim. 6:12, 19) Ka gona, ka mešegofela, anke re “diranê ka botho.”—Sak. 7:9.
[Mongwalo wa tlase]
^ ser. 4 Bakeng sa tlhaloso e oketšegilego ya phapano magareng ga botho bjo lerato le potego e sa kwanantšhego, lerato le botho, bona tokollo ya Morokami wa May 15, 2002, matlakala 12-13, 18-19.
Na o ka Hlalosa?
• O ka hlalosa bjang botho?
• Re tla thušwa ke’ng go dula re le botho ge re bolela?
• Balekane ba lenyalo ba ka bontšha bjang lerato dipoledišanong tša bona?
• Ge re bolela le badumedi-gotee le rena, ke’ng seo se bontšhago gore re ba botho?
[Dipotšišo tša Thuto]
[Seswantšho go letlakala 23]
Dafida o ile a reta botho bja Jehofa
[Seswantšho go letlakala 24]
Na o na le mantšiboa a ka mehla a Borapedi bja Lapa?