Fišegela Borapedi bja Therešo
Fišegela Borapedi bja Therešo
“Puno ke e kgolo eupša bašomi ke ba sego kae.”—MAT. 9:37.
1. O ka hlalosa bjang go akgofa?
O SWERE lengwalo leo motho yo mongwe a swanetšego go le bala pele letšatši le sobela. O ka dira’ng? O le ngwala gore “LE AKGOFILE!” O tseleng ya go ya tiragalong e itšego e bohlokwa, eupša o latetšwe. O ka dira’ng? O botša mootledi gore, “Hle ke kgopela o phakiše; ke ŠIILWE KE NAKO!” Ee, ge e ba go na le selo seo o swanetšego go se dira gomme o šiilwe ke nako, ga o dudišege e bile o ikwa o gakanegile. Pelo ya gago e thoma go betha ka lebelo gomme o šoma ka pela kamoo o ka kgonago ka gona. Seo se bitšwa go akgofa!
2. Ke modiro ofe woo o akgofilego kudu go Bakriste ba therešo lehono?
2 Go Bakriste ba therešo lehono, ga go selo seo se akgofilego go feta go bolela ditaba tše dibotse tša Mmušo le go dira batho ba ditšhaba ka moka barutiwa. (Mat. 24:14; 28:19, 20) Ge morutiwa Mareka a tsopola Jesu, o ngwadile gore modiro wo o swanetše go dirwa “pele,” ke gore, pele bofelo bo etla. (Mar. 13:10) Ge e le gabotse go swanetše go ba bjalo. Jesu o itše: “Puno ke e kgolo eupša bašomi ke ba sego kae.” Go buna go ka se emišwe; go swanetše go dirwa pele sehla sa gona se fela.—Mat. 9:37.
3. Ba bantši ba arabetše bjang go akgofeng ga modiro wa boboledi?
3 Ka ge modiro wa boboledi e le wa bohlokwa go rena, o swanelwa ke gore re gafe nako ya rena, matla a rena le tlhokomelo ya rena ka moka go wona. Go a thabiša go bona ba bantši ba dira bjalo lehono. Ba bangwe ba nolofaditše maphelo a bona gore ba tsenele tirelo ya nako e tletšego e le babulamadibogo goba baromiwa goba ba hlankele go a mangwe a magae a rena a Bethele go dikologa lefase. Ba swaregile kudu bophelong. Ba ka ba ba dirile boikgafo bjo bogolo gomme ba lebeletšana le ditlhohlo tše dintši. Lega go le bjalo, Jehofa o ba tšhollela ditšhegofatšo tše dintši. Re a ba lebogiša. (Bala Luka 18:28-30.) Gaešita le ge ba bangwe ba sa kgone go tlatša bagoeledi ba ba nako e tletšego, ba ikgafa kamoo ba ka kgonago ka gona modirong wo woo o phološago maphelo, e lego seo se akaretšago go thuša bana ba rena gore ba phološwe.—Doit. 6:6, 7.
4. Ke ka baka la’ng ba bangwe ba ka lahlegelwa ke boemo bja go akgofa ga nako?
4 Bjalo ka ge re bone, go akgofa ga selo go sepedišana le nako yeo se šaletšwego ke yona goba go fihla ga sona mafelelong. Re phela mehleng ya bofelo e bile re na le bohlatse bjo bontši bja seo—ka Mangwalong le historing. (Mat. 24:3, 33; 2 Tim. 3:1-5) Lega go le bjalo, ga go motho yo a tsebago nako ka botlalo ya gore bofelo bo tla tla neng. Ge Jesu a be a re nea ditaba ka botlalo tša “pontšho” ya “bofelo bja tshepedišo ya dilo,” o boletše ka mo go kwagalago gore: “Ga go na yo a tsebago, gaešita le barongwa ba magodimo le ge e le Morwa ga ba tsebe, eupša ke Tate feela yo a tsebago.” (Mat. 24:36) Ka baka leo, ba bangwe ba ka palelwa ke go boloka boemo bja go akgofa ga nako ngwaga le ngwaga, kudukudu ge ba be ba dutše ba dira bjalo ka nako e telele. (Die. 13:12) Na le wena ka dinako tše dingwe o ikwa ka tsela yeo? Re tla thušwa ke’ng go hlagolela goba go boloka boemo bja go akgofa ga nako bakeng sa modiro woo Jehofa Modimo le Jesu Kriste ba nyakago re o dira lehono?
Ela Hloko Mohlala wa Rena, Jesu
5. Bodiredi bja Jesu bo bonagaditše bjang gore o be a bona gore nako e akgofile?
5 Jesu Kriste ke mohlala o mogolo go feta bohle bao ba ilego ba lemoga gore nako e akgofile tirelong ya Modimo. Lebaka le lengwe la gore a bontšhe go akgofa ga nako ke gore o be a na le dilo tše dintši tšeo a swanetšego go di dira ka nywaga e meraro le seripa feela. Lega go le bjalo, Jesu o ile a fihlelela dilo tše dintši borapeding bja therešo go feta kamoo motho le ge e le ofe a bego a ka dira ka gona. O dirile gore leina la Tatagwe le merero ya gagwe di tsebje, a bolela ditaba tše dibotse tša Mmušo, a pepentšha boikaketši le dithuto tša maaka tša baetapele ba bodumedi gomme a godiša bogoši bja Jehofa go ba go fihla lehung. O ile a phatša naga—a ruta, a thuša le go fodiša batho. (Mat. 9:35) Ga go na motho yo a phethilego modiro o mogolo ka tsela ye ka nako e nyenyane bjalo ka yena. Jesu o be a tloga a šoma ka thata.—Joh. 18:37.
6. Ke’ng seo Jesu a bego a se etiša pele bophelong bja gagwe?
6 Jesu o tutueditšwe ke’ng go šoma ka thata nakong ya bodiredi bja gagwe? Jesu o swanetše go ba a be a tseba gore boemo bja gagwe ke bofe thulaganyong ya Jehofa ya mabaka go ya ka boporofeta bja Daniele. (Dan. 9:27) Ka gona, go etša ge re šetše re bone, bodiredi bja gagwe bja lefaseng bo be bo swanetše go fela “gare ga beke,” goba ka morago ga nywaga e meraro le seripa. Nakwana ka morago ga gore a tsene Jerusalema ka phenyo seruthwaneng sa 33 C.E., Jesu o itše: “Nako ya gore Morwa wa motho a tagafatšwe e fihlile.” (Joh. 12:23) Gaešita le ge Jesu a be a tseba gore o swanetše go hwa, ga se a lebiša tlhokomelo e kgolo go seo, a se dire gore seo e be lebaka la gagwe le legolo la go šoma ka thata. Go e na le moo, o ile a tsepamiša monagano wa gagwe go dirišeng sebaka se sengwe le se sengwe go dira thato ya Tatagwe le go bontšha gore o rata batho. Lerato leo le ile la mo tutueletša go kgoboketša barutiwa le go ba tlwaetša, a ba roma go ya lesolong la boboledi. O dirile se gore ba kgone go tšwetša pele modiro woo a o thomilego e bile ba fihlelele mo gontši go feta yena.—Bala Johane 14:12.
7, 8. Barutiwa ba ile ba arabela bjang ge Jesu a be a hlwekiša tempele, gona ke ka baka la’ng Jesu a ile a dira se?
7 Go na le tiragalo e nngwe bophelong bja Jesu yeo e ilego ya nea bohlatse bjo bo tiilego bja gore o a fišega. O be a sa tšwa go thoma bodiredi bja gagwe, sehleng sa Paseka ya 30 C.E. Jesu le barutiwa ba gagwe ba ile ba tsena tempeleng kua Jerusalema gomme ba bona “bao ba rekišago dikgomo, dinku, maeba le baananyi ba ditšhelete ba dutše ditulong tša bona.” Jesu o ile a arabela bjang, gona se se ile sa kgoma barutiwa ba gagwe bjang?—Bala Johane 2:13-17.
8 Seo Jesu a se dirilego le go se bolela tiragalong ye se ile sa dira gore barutiwa ba gopole mantšu a boporofeta ao Dafida a a ngwadilego go e nngwe ya dipsalme tša gagwe ge a re: “Ke jelwe ke phišego ya ntlo ya gago.” (Ps. 69:9) Ka baka la’ng? Ka gobane seo Jesu a se dirilego se be se ka ba kotsi. Go feta moo, bao ba laolago tempele—baperisita, bamangwalo le ba bangwe—ba be ba tšea karolo medirong e gobogilego ya kgwebo yeo e bego e direga moo. Ka go pepentšha le go šitiša maano a bona, Jesu o ile a ipontšha gore o kgahlanong le bodumedi bja mehleng yeo. Go molaleng gore ge barutiwa ba dutše ba bogetše tiragalo ye, ba ile ba bona gore ‘o fišegela ntlo ya Modimo,’ goba borapedi bja therešo. Lega go le bjalo, phišego ke’ng? Na e fapana le go akgofa?
Go Bapiša go Akgofa le Phišego
9. Phišego e ka hlaloswa bjang?
9 Pukuntšu e nngwe e hlalosa “phišego” e le go “ba mafolofolo goba go fagahlela go phetha selo se itšego,” e bile e re mahlalosetšagotee a lentšu leo ke go duma, go tutueletšega, go kgahlegela le go hlologela. Ruri bodiredi bja Jesu bja lefaseng bo ka hlaloswa ka mantšu a. Ka baka leo, Today’s English Version e fetolela temana ye ka gore: “Go fišegela ntlo ya gago Modimo, go ntšhuma bjalo ka mollo.” Malemeng a mangwe a ka Bohlabela, lentšu “phišego” le bopša ke dikarolo tše pedi tšeo ge e le gabotse di bolelago “go fsa dipelo,” bjalo ka ge eka dipelo di be di tšhungwa ke mollo. Ga go makatše ge barutiwa ba ile ba gopola mantšu a Dafida ge ba bona seo Jesu a se dirilego ka tempeleng. Lega go le bjalo, ke’ng seo re ka rego se ile sa tšhuma pelo ya Jesu goba sa mo tutueletša gore a itshware ka tsela ye?
10. Lentšu “phišego” le dirišwa bjang ka Beibeleng?
10 Lentšu “phišego” leo le hwetšwago go psalme ya Dafida le tšerwe lentšung la Seheberu leo gantši le fetolelwago e le “lehufa” dikarolong tše dingwe tša Beibele. Ka dinako tše dingwe Phetolelo ya Lefase le Lefsa e le fetolela e le ‘go nyaka boineelo bjo bo feletšego.’ (Bala Ekisodo 20:5; 34:14; Joshua 24:19.) Ge pukuntšu e nngwe ya Beibele e bolela ka lentšu le e re: “Gantši le dirišetšwa tswalanong ya lenyalo . . . Go fo swana le ge monna goba mosadi a na le tshwanelo ya go ba le lehufa, Modimo le Yena o na le tshwanelo ya go ba le lehufa e bile o le bonagatša go batho ba Gagwe.” Ka gona, ka Beibeleng phišego e feta go fo ba mafolofolo go phegeleleng tiro e itšego go fo swana le ge go dirwa ke batho bao ba thekgago papadi yeo ba e ratago. Phišego ya Dafida e be e na le lehufa ka tsela e nepagetšego, ke gore, go se kgone go kgotlelela bonaba goba kgobošo, e lego tutuetšo e matla ya go šireletša leina le lebotse le go dira gore le se senywe.
11. Jesu o ile a tutuetšwa ke’ng gore a ikgafe ka phišego?
11 Barutiwa ba Jesu ga se ba dira phošo ka go swantšha mantšu a Dafida le seo ba bonego Jesu a se dira tempeleng. Lebaka la Jesu la go ikgafa e be e se feela gore o šiiwa ke nako eupša e be e le gore o fišegela—goba o hufegela—leina la Tatagwe le borapedi bjo bo sekilego. Ge a be a bona leina la Modimo le gobošwa e bile le rogakwa, o ile a swanelwa ke go fišega, goba go hufega gomme a lokiša boemo. Ge Jesu a be a bona batho bao ba ikokobeditšego ba gatelelwa e bile ba bušwa ka molamo wa tšhipi ke baetapele ba bodumedi, phišego ya gagwe e ile ya mo tutueletša gore a imolle batho bao le go pepentšha baetapele ba bodumedi bao ba nago le kgatelelo.—Mat. 9:36; 23:2, 4, 27, 28, 33.
Fišegela Borapedi bja Therešo
12, 13. Ke’ng seo baetapele ba bodumedi ba Bojakane ba se dirilego lehono mabapi le (a) leina la Modimo? (b) Mmušo wa Modimo?
12 Boemo bja bodumedi lehono bo swana le bja mehleng ya Jesu goba mohlomongwe ke bjo bobe le go feta. Ka mohlala, gopola gore selo sa mathomo seo Jesu a rutilego barutiwa ba gagwe go se rapelela se be se sepedišana le leina la Modimo, o itše: “Leina la gago a le kgethagatšwe.” (Mat. 6:9) Na baetapele ba bodumedi, kudukudu baruti ba Bojakane, ba ruta batho gore ba tsebe leina la Modimo le go le kgethagatša goba go le godiša? Aowa, go e na le moo ba gobošitše Modimo ka dithuto tša maaka tše bjalo ka Boraro Botee, go se hwe ga moya wa motho le mollo wa dihele, ba dira gore Modimo a bonagale a se na taba le batho, e le yo a lego thata go kwešišega, a le sehlogo, e bile a thabišwa ke go kweša ba bangwe bohloko. Le gona, ba gobošitše leina la Modimo ka bomenetša le boikaketši bja bona. (Bala Baroma 2:21-24.) Go oketša moo, ba dirile sohle seo ba ka se kgonago go uta leina la Modimo gomme ba le tloša ka diphetolelong tša Dibeibele tša bona. E bile ba thibela batho gore ba batamele kgauswi le Modimo le go hlagolela tswalano ya kgauswi le yena.—Jak. 4:7.
13 Jesu gape o rutile balatedi ba gagwe go rapelela Mmušo wa Modimo, o itše: “Mmušo wa gago a o tle. Thato ya gago a e direge le mo lefaseng bjalo ka ge e direga legodimong.” (Mat. 6:10) Gaešita le ge baetapele ba bodumedi bja Bojakane ba bušeletša thapelo yeo gantšintši, ba kgothaleditše batho go thekga dipolitiki le mekgatlo e mengwe ya batho. Go feta moo, ba nyenyefatša bao ba katanelago go bolela le go nea bohlatse ka Mmušo wo. Ka baka leo, ba bantši bao ba ipolelago gore ke Bakriste, ga ba bolele ka Mmušo wa Modimo e bile ga ba o dumele.
14. Baruti ba Bojakane ba nyenyefaditše bjang Lentšu la Modimo?
14 Ge Jesu a be a rapela Modimo, o boletše ka mo go kwagalago gore: “Lentšu la gago ke therešo.” (Joh. 17:17) Le gona, pele Jesu a tloga lefaseng, o ile a bolela gore o tla bea “mohlanka yo a botegago le wa temogo” go nea batho ba gagwe dijo tša moya. (Mat. 24:45) Gaešita le ge ba ipolela gore ba ruta batho Lentšu la Modimo, na baruti ba Bojakane ba ipontšhitše ba botegela modiro wa Mong wa ntlo? Aowa. Gantši ba re seo Beibele e se bolelago ke nonwane. Go e na le go fepa mohlape wa bona ka dijo tša moya, e lego seo se tla o homotšago le go o tsošološa, baruti ba kwešitše ditsebe tša badumedigotee le bona bose ka difilosofi tša batho. Go tlaleletša moo, ba nyenyefaditše ditekanyetšo tša Modimo tša boitshwaro gore ba di dumelelanye le seo ba rego ke mokgwa o mofsa wa boitshwaro.—2 Tim. 4:3, 4.
15. O ikwa bjang ka seo baruti ba se dirilego ka leina la Modimo?
15 Ka baka la tšohle tšeo di dirilwego—tšeo go thwego di dirwa ka leina la Modimo wa ka Beibeleng—batho ba bantši ba dipelo tše di botegago ba lahlegetšwe ke kholofelo goba ga ba sa dumela ka mo go feletšego go Modimo le go Beibele. Ba gokeditšwe ke Sathane le tshepedišo ya gagwe e kgopo ya dilo. O ikwa bjang ge o bona dilo tše le go kwa ka tšona letšatši le letšatši? Ka ge o le mohlanka wa Jehofa, na ga o ikwe o tutueletšega go lokiša boemo ge o bona leina la Modimo le gobošwa le go rogakwa? Ge o bona batho ba dipelo tše di botegago ba arošwa le go bušwa ka molamo wa tšhipi, na ga o ikwe o tutueletšega go homotša meoya e gateletšegilego? Ge Jesu a be a bona mašaba a mehleng ya gagwe a “šokiša gomme a gašane go swana le dinku tše di se nago modiši,” ga se a fo a kwela bohloko. O ile “a thoma go [a] ruta dilo tše dintši.” (Mat. 9:36; Mar. 6:34) Re na le mabaka a mantši a go fišegela borapedi bja therešo go swana le Jesu.
16, 17. (a) Re swanetše go tutuetšwa ke’ng gore re ikgafe bodireding? (b) Re tla ahlaahla’ng sehlogong se se latelago?
16 Ge re lebelela bodiredi bja rena ka tsela yeo, mantšu a moapostola Paulo ao a hwetšwago go 1 Timotheo 2:3, 4 a ba le morero o mogolo go rena. (Bala.) Re šoma ka thata bodireding e se feela ka gobane re tseba gore re phela mehleng ya bofelo, eupša ka gobane re lemoga gore seo ke thato ya Modimo. O nyaka gore batho ba fihle tsebong ya therešo e le gore le bona ba ka ithuta go mo rapela le go mo hlankela gomme ba šegofatšwe. Re tutueletšega go ikgafa bodireding, e sego feela ka ge re šiiwa ka nako, eupša ka gobane re nyaka go godiša leina la Modimo le go thuša batho gore ba tsebe thato ya gagwe. Re fišegela borapedi bja therešo.—1 Tim. 4:16.
17 Ka ge re le batho ba Jehofa, re šegofaditšwe ka tsebo ya therešo mabapi le merero ya Modimo bakeng sa batho le lefase. Re kgona go thuša batho gore ba hwetše lethabo le kholofelo e kgonthišeditšwego ka bokamoso. Re ka ba bontšha seo se ka dirago gore ba šireletšege ge tshepedišo ya dilo ya Sathane e fedišwa. (2 Bathes. 1:7-9) Go e na le go ikwa re gakanegile goba re nyamile ka ge letšatši la Jehofa le bonagala le diega, re swanetše go thabišwa ke gore re sa na le nako ya gore re fišegele borapedi bja therešo. (Mika 7:7; Habak. 2:3) Re ka hlagolela bjang phišego e bjalo? Re tla ahlaahla taba ye sehlogong se se latelago.
Na o ka Hlalosa?
• Jesu o tutueditšwe ke’ng gore a šome ka thata nakong ya bodiredi bja gagwe?
• Lentšu “phišego” le dirišwa bjang ka Beibeleng?
• Ke’ng seo re se bonago lehono seo se swanetšego go re tutueletša go fišegela borapedi bja therešo?
[Dipotšišo tša Thuto]
[Seswantšho go letlakala 8]
Jesu o be a etiša pele go dira thato ya Tatagwe le go bontšha ba bangwe lerato
[Seswantšho go letlakala 10]
Re na le mabaka a mantši a go fišegela borapedi bja therešo