Ngwana wa Gago o tla Re’ng?

BATSWADI: Ka tokollong ya January 15, 2010, matlakala 16-20, go bontšhitšwe gore le be le dinako tša go tlwaetša bana ba lena. Sehlogo se se nea dikgopolo tša go le thuša go lokišeletša bana ba lena go lebeletšana le ditlhohlo ge ba le sekolong. Le ka rata go di diriša mantšiboeng a Borapedi bja Lapa.

BANA bao e lego Dihlatse tša Jehofa ba lebeletšana le ditlhohlo tše dintši. Bao ba tsenago le bona sekolo gantši ba ba botšiša gore ke ka baka la eng ba sa tšee karolo medirong e mengwe, e bjalo ka go dumediša folaga, go keteka matšatši a matswalo le a maikhutšo. Ge e ba morwa goba morwedi wa gago a botšišwa se, o tla araba bjang?

Bana ba bangwe ba Bakriste ba ile ba fo re: “Ga se ka dumelelwa go dira bjalo. Bodumedi bja ka bo a gana.” Bana bao ba swanetše go retwa ka baka la go ema ba tiile. Karabo ya bona e ka kgaotša dipotšišo tše dintši. Lega go le bjalo, Beibele e re kgothaletša gore “[re lokele] go ikemela pele ga yo mongwe le yo mongwe yo a nyakago lebaka” la ditumelo tša rena. (1 Pet. 3:15) Go dira bjalo go feta go fo re: “Ga se ka dumelelwa go dira bjalo.” Gaešita le ge ba bangwe ba re ganetša, ba bangwe ba ka kgahlwa ke gore re dira dilo re na le mabaka.

Bafsa ba bantši ba Dihlatse ba ile ba anegela bao ba tsenago le bona sekolo dikanegelo tša Beibele, ba diriša dikgatišo tše bjalo ka puku ya Ithute go Morutiši yo Mogolo. Dikanegelo tše di ka thuša go hlalosa mabaka ao bana ba Dihlatse ba dirago goba ba sa dirego dilo tše itšego. Barutwana ba bangwe ba theetša ka kelohloko dikanegelo tša Beibele gomme ka go re’alo go ile gwa thongwa dithuto tše dintši tša Beibele. Barutwana ba bangwe ba ka thatafalelwa ke go theetša kanegelo e telele ya Beibele. Ka ntle le go hlalosa kudu, dikanegelo tše dingwe tša Beibele e ka ba tše thata kudu go ka kwešišwa ke bana ba sekolo. Ge Minhee wa nywaga e 11 a be a laletšwa ke mogwera wa gagwe monyanyeng wa matswalo, o ile a mmotša gore: “Beibele ga e re botše gore re keteke matšatši a matswalo. Johane Mokolobetši, yoo go bolelwago ka yena ka Beibeleng, o bolailwe ka letšatši la matswalo.” Lega go le bjalo, Minhee o gopola gore mogwera wa gagwe o ile a bonagala a sa kwešiše karabo ya gagwe.

Ka dinako tše dingwe, go a thuša go bontšha morutwanagotee le wena seswantšho goba taba e itšego ka gare ga e nngwe ya dipuku tša rena. Go thwe’ng ge e ba molao wa sekolo o sa dumelele bana ba sekolo go nea bana ba bangwe dikgatišo tša bodumedi? Na bana ba rena ba ka kgona go nea bohlatse ka katlego gaešita le ge ba sa diriše dikgatišo le ge e le dife? O ka ba thuša bjang gore ba ikemele?

Ebang le Dinako tša go Itlwaetša

Go a thuša go ba le dinako tša go itlwaetša ka gae, moo batswadi ba bapalago dikarolo tša go ba bana ba sekolo. Ge bana ba leka go emela tumelo ya bona, batswadi ba swanetše go ba reta ka baka la maiteko a bona gomme ba ba bontšhe kamoo ba ka kaonefatšago tsela ya bona ya go nea mabaka le gore ke ka baka la eng seo se nyakega. Ka mohlala, ba  kgothaletše go diriša mantšu ao dithaka tša bona di kgonago go a kwešiša. Joshua, mošemane wa nywaga e senyane, o re bao a tsenago le bona sekolo ba be ba sa kwešiše mantšu a swanago le “letswalo” le “potego.” Ka gona o ile a swanelwa ke go diriša mantšu a bonolo ge a be a hlalosetšana le bona.—1 Bakor. 14:9.

Le ge bana ba bangwe ba sekolo ba botšiša dipotšišo, ba ka tenega ge karabo e le e telele kudu. Ka go ba akaretša poledišanong le go ba nea mabaka, bafsa ba Dihlatse ba ka dira gore poledišano e be e kgahlišago. Haneul, ngwanenyana wa nywaga e lesome, o re: “Barutwanagotee le nna ba rata gore re boledišane, e sego gore nna ke ba rerele.” Ge o nyaka go boledišana le bona, ba botšiše dipotšišo gomme o theetše ka kelohloko ge ba hlalosa dipono tša bona.

Dipoledišano tše di lego ka mo tlase di bontšha kamoo bana ba Bakriste ba ka boledišanago le bao ba tsenago le bona sekolo. Ga go hlokagale gore ba sware dipoledišano tše ka hlogo—bana ga ba swane le maemo ga a swane. Ka gona, mofsa yo e lego Hlatse o swanetše go kwešiša taba gore a kgone go e bea ka mantšu a gagwe  ke moka a kgone go e hlalosa ka tsela ya maleba ka go dumelelana le boemo le go gopola gore ke bomang bao a bolelago le bona. Ge e ba le na le bana bao ba tsenago sekolo, lekang go diragatša dipoledišano tše le bona.

Go tlwaetša bana go nyaka nako le maiteko. Batswadi ba Bakriste ba swanetše go nweletša melao ya motheo ya Beibele baneng ba bona gomme ba ba tutueletše go phela ka go dumelelana le yona.—Doit. 6:7; 2 Tim. 3:14.

Mantšiboeng a lena a latelago a Borapedi bja Lapa, lekang go itlwaetša gotee le bana ba lena dipoledišano tše di bontšhitšwego mo. Bonang kamoo se se ka holago ka gona. Gopolang gore morero ga se go swara dikarabo goba mantšu ka hlogo. Ge e le gabotse, le ka diragatša boemo ka makga a mmalwa, le arabe ka ditsela tša go se swane gomme le bone gore bana ba lena ba arabela bjang. Ge ba dutše ba leka go hlalosa ditumelo tša bona, ba thušeng go hlagolela tekatekano le bohlale. Ge nako e dutše e eya, le tla ba ruta go emela seo ba se dumelago go bao ba tsenago le bona sekolo, go baagišani gaešita le go barutiši.

[Box/​Pictures on page 4, 5]

GO KETEKA MATŠATŠI A MATSWALO

Pebetse: Dumela, Thabo. Ke go laletša go tla moletlong wa letšatši la ka la matswalo.

Thabo: Ke leboga ge o nkgopotše, Pebetse. O re’ng o nyaka go keteka letšatši la gago la matswalo?

Pebetse: O sa botšiša? Na wena ga o keteke la gago?

Thabo: Aowa.

Pebetse: Molato? Gagešo ba be ba thabile ge ke belegwa.

Thabo: Le kua gae ba be ba thabile. Eupša ga ke nagane gore seo se ka dira gore ke keteke matswalo ngwaga le ngwaga. Ge batho ba bantši ba diretšwe meletlo ya go keteka matšatši a matswalo, ba nagana gore ba bohlokwa kudu. Eupša na motho yo bohlokwa kudu ga se Modimo? Le gona, na ga se ra swanela go mo leboga ka ge a re neile bophelo?

Pebetse: Na o ra gore ga se ka swanela go keteka letšatši la ka la matswalo?

Thabo: Go tšwa go wena, Pebetse. Eupša o re’ng o sa nagane ka se? Le ge batho ba bantši ba thabela go newa dimpho ka matšatši a bona a matswalo, Beibele e re go nea go thabiša go feta go amogela. Go e na le go itebelela re le ba bohlokwa matšatšing a rena a matswalo, na e be e ka se be mo gobotse go leboga Modimo, go nagana ka ba bangwe le go ba direla botse?

Pebetse: Ke be ke sa nagane bjalo. O ra gore batswadi ba gago ga ba go nee dimpho?

Thabo: Ba a nnea. Eupša batswadi ba ka ga ba lete go fihla letšatšing la ka la matswalo. Ba nnea dimpho gantši kamoo ba ratago ka gona. Pebetse, na o ka rata go tseba gore meletlo ya matšatši a matswalo e thomile kae?

Pebetse: Ee.

Thabo: Gosasa ke tla go anegela kanegelo e kgahlišago ya mabapi le letšatši la matswalo la nakong e fetilego.

GO DUMEDIŠA FOLAGA

Refilwe: Lerato, ke ka baka la’ng o sa dumediše folaga?

Lerato: O dira gabotse ge o botšiša Refilwe. Mohlomongwe nka go botšiša gore ke ka baka la’ng wena o e dumediša?

Refilwe: Ke dira bjalo ka gobane ke rata naga ya gešo.

Lerato: Ke a tseba gore o rata mmago, Refilwe. Eupša ga o iname ge o dumediša mmago, akere?

Refilwe: Go bjalo. Ke a inama ge ke dumediša folaga ka gobane ke a e hlompha. Na wena ga o hlomphe folaga?

Lerato: Ke a e hlompha. Eupša ga re iname pele ga motho yo mongwe le yo mongwe goba selo se sengwe le se sengwe go bontšha tlhompho, goba bjang?

Refilwe: O a rereša, ke hlompha morutiši eupša ga ke iname ge ke mo dumediša. Ke nagana gore ga ke tsebe gore ke ka baka la eng ke dumediša folaga.

Lerato: Refilwe, batho ba bantši ba nagana gore folaga e emela naga ya gabo bona. Go dumediša folaga go bolela gore ba tla dira se sengwe le se sengwe bakeng sa naga ya bona. Eupša ga ke nagane gore nna nka dira bjalo. Nka se hwele naga ya gešo ka gobane Modimo ke yena a nneilego bophelo. Ke kgethile go ineela go yena. Ka gona, le ge ke hlompha folaga ga ke e dumediše.

Refilwe: Ke a bona.

Lerato: Refilwe, ke thabela gore o ile wa thoma taba ye. E bile ge e ba o nyaka go tseba seo se dirago gore ke dire dilo tše itšego gomme ke gane go dira tše dingwe, o mpotšiše. Le gona Beibele e re nakong e fetilego kgoši ya Babilona e ile ya laela batho gore ba khunamele seswantšho. Ba bangwe ga se ba ka ba se khunamela—gaešita le ge seo se be se bea maphelo a bona kotsing.

Refilwe: Na o tiišitše? Go diregile’ng ka bona?

Lerato: Ke tla go botša ka nako ya dijo tša matena.

DIPOLITIKI TŠA SEKOLO

Tokelo: Thapelo, o nagana gore mopresidente wa klase ya rena e swanetše go ba mang?

Thapelo: Ga ke kgethe motho.

Tokelo: Molato?

Thapelo: Ke šetše ke na le moetapele yo mokaone. Ka ge ke le Mokriste, ke ikanne gore ke tla latela Jesu. Ka gona nka se kgethe moetapele yo mongwe. Na o a tseba gore ke ka baka la eng ke nagana gore ke moetapele yo a phethagetšego?

Tokelo: Aowa, e bile ga ke nyake le go tseba.

Thapelo: Gona ge e ba o ka tla wa nyaka go tseba, nka thabela go go botša.

[Seswantšho]

“Dumela Thabo. Ke go laletša go tla moletlong wa letšatši la ka la matswalo”

[Seswantšho go letlakala 3]

“Ke ka baka la’ng o sa dumediše folaga?”