“Kitimang . . . Gore le o Thope”

“Kitimang ka tsela yeo gore le o thope.”—1 BAKOR. 9:24.

1, 2. (a) Paulo o ile a diriša eng go kgothatša Bakriste ba Baheberu? (b) Bahlanka ba Modimo ba kgothaletšwa gore ba dire’ng?

LENGWALONG la gagwe leo a le ngwaletšego Baheberu, moapostola Paulo o ile a diriša papišo e matla gore a kgothatše Bakristegotee le yena. O ile a ba gopotša gore ba se nagane gore ba be ba kitima ba le noši lebelong le la bophelo. Ba be ba dikologilwe ke ‘leru le legolo la dihlatse,’ e lego tšeo di feditšego lebelo leo ka katlego. Go kwešiša gabotse mediro ya tumelo le maiteko a magolo ao bakitimi bao ba pele ga bona ba a dirilego go be go tla nea Bakriste bao ba Baheberu tlhohleletšo ya gore ba tšwele pele ba kitima gomme ba se lape lebelong la bona.

² Sehlogong se se fetilego, re ahlaahlile tsela ya bophelo ya ba bangwe bao e lego karolo ya ‘leru la dihlatse.’ Ka moka ga bona ba bontšhitše gore tumelo e sa šišinyegego e ba thušitše go dula ba botegela Modimo, ba dula ba kitima lebelo go fihla mafelelong. Re ka ithuta se sengwe katlegong ya bona. Go etša ge re boletše sehlogong seo, Paulo o ile a eletša bahlankagotee le yena, go akaretša le rena gore: “Le rena a re apoleng boima bjo bongwe le bjo bongwe le sebe seo se re tatetšago gabonolo, re kitimeng ka kgotlelelo lebelo leo le beilwego pele ga rena.”—Baheb. 12:1.

3. Ntlha ya Paulo e be e le efe ge a be a nea keletšo a diriša bakitimi ba dipapading tša Bagerika?

³ Ge puku ya Backgrounds of Early Christianity  e bolela ka papadi ya mabelo, e lego e nngwe ya dipapadi tšeo di bego di tumile kudu mehleng yeo, e re botša gore “Bagerika ba be ba itlwaetša e bile ba phadišana ba hloboletše.” * Maemong a bjalo, bakitimi ba be ba apola selo se sengwe le se sengwe seo se bego se ba imela seo se bego se ka ba palediša go kitima. Le ge re ka se rate go hloka ga bona bothakga le go se be le mekgwa, morero wa bona o mogolo wa go kitima ka tsela yeo e be e le gore ba thope moputso. Ntlha ya Paulo e be e le gore ge e ba bakitimi ba nyaka go thopa moputso lebelong la bophelo, go bohlokwa gore ba tloše ditšhitišo le ge e le dife. Yeo e be e le keletšo e botse yeo e bego e lebišitšwe go Bakriste mehleng yeo, e bile e sa le e botse le go rena lehono. Ke dilo dife tše di imelago goba merwalo yeo e ka re šitišago go thopa moputso lebelong la bophelo?

‘Apolang Boima bjo Bongwe le bjo Bongwe’

4. Batho ba mehleng ya Noa ba be ba swaregile ka eng?

⁴ Paulo o be a eletša gore go ‘apolwe boima bjo bongwe le bjo bongwe.’ Seo se akaretša selo se sengwe le se sengwe seo se ka re šitišago go tsepamiša kgopolo ya rena ka moka le go dira boiteko bjohle lebelong leo re le kitimago. Boima bjo bo ka akaretša’ng? Ge re lebelela mohlala wa Noa, e lego yo mongwe wa batho bao Paulo a boletšego ka bona e le mehlala, re gopola seo Jesu a se boletšego ge a re: “Go etša ge go diregile mehleng ya Noa, go tla ba bjalo le mehleng ya Morwa wa motho.” (Luka 17:26) Jesu o be a sa fo bolela ka tshenyego e kgolo e sa kago ya ba gona yeo e sa tlago; o be a bolela ka tsela ya batho ya bophelo. (Bala Mateo 24:37-39.) Bontši bja batho ba mehleng ya Noa ba be ba se na taba le Modimo, re se sa bolela ka go leka go mo thabiša. Ke’ng seo se bego se ba arošitše? E be e se selo se se sa tlwaelegago. E be e le go ja, go nwa le go tsena lenyalong—dilo tšeo e lego tše di tlwaelegilego bophelong. Bothata bjo bogolo bjoo Jesu a boletšego ka bjona e be e le gore ba be ‘ba sa ele selo hloko.’

5. Ke’ng seo se ka re thušago go fetša lebelo la rena?

⁵ Go swana le Noa le lapa la gagwe, go na le dilo tše dintši tšeo re di dirago letšatši le lengwe le le lengwe. Re swanetše go šoma gomme re itlhokomele re be re hlokomele le malapa a rena. Seo se ka ja karolo e kgolo ya nako ya rena, matla a rena le matlotlo a rena. Go bonolo go belaela ka dinyakwa tša rena, kudukudu dinakong tša ge go na le mathata a tša boiphedišo. Ka ge re le Bakriste ba ineetšego, re bile re na le boikarabelo bjo re swanetšego go bo phetha ka phuthegong. Re tšea karolo bodireding bja tšhemo, re lokišetša diboka tša Bokriste gomme ra ba gona go tšona, e bile re dula re tiile moyeng ka go ithuta re le noši le ka go ba le borapedi bja lapa. Go sa šetšwe dilo ka moka tšeo Noa a bego a swanetše go di dira gore a hlankele Modimo, o ile “a dira tšona tšeo.” (Gen. 6:22) Ga go pelaelo gore go dula re lekanyeditše boima bjo re swanetšego go bo rwala, gotee le go phema go rwala morwalo o sa nyakegego, go bohlokwa ge e ba re tla kitima lebelo la Bokriste gomme ra le fetša.

6, 7. Ke keletšo efe ya Jesu yeo re swanetše go e gopola?

⁶ Ke’ng seo Paulo a bego a se bolela ge a re re  apoleng “boima bjo bongwe le bjo bongwe”? Therešo ke gore re ka se tlogele ka mo go feletšego boikarabelo bjo bongwe le bjo bongwe bja rena. Mo tabeng ye, gopola mantšu a Jesu a rego: “Le ka mohla le se ke la belaela la re: ‘Re tla ja’ng, ra nwa’ng goba ra apara’ng?’ Gobane tše ka moka ke dilo tše ditšhaba di di phegelelago ka phišego. Tatago lena wa legodimong o a tseba gore dilo tše ka moka le a di nyaka.” (Mat. 6:31, 32) Mantšu a Jesu a bolela gore gaešita le dilo tšeo go thwego di tlwaelegile tše bjalo ka dijo le diaparo di ka fetoga morwalo goba tšhitišo ge e ba di sa bewe maemong a tšona ao di a swanetšego.

⁷ Lebeledišiša mantšu a Jesu a rego: “Tatago lena wa legodimong o a tseba gore dilo tše ka moka le a di nyaka.” Se se bolela gore Tatago rena wa legodimong, Jehofa, o tla phetha karolo ya gagwe ya gore a hlokomele dinyakwa tša rena. Go ba gona, “dilo tše ka moka” di ka fapana le tšeo rena ka noši re ka bago re di rata goba go di nyaka. Lega go le bjalo, re botšwa gore re se belaele ka “dilo tše ditšhaba di di phegelelago ka phišego.” Ka baka la’ng? Jesu ka morago o ile a eletša batheetši ba gagwe gore: “Itlhokomeleng gore dipelo tša lena di se ke tša imelwa ke bojagobe, go nwa kudu le dipelaelo tša bophelo gomme ka tšhoganyetšo letšatši leo la le wela ka bjako go etša molaba.”—Luka 21:34, 35.

8. Ke ka baka la’ng ye e tloga e le nako ya gore re ‘apole boima bjo bongwe le bjo bongwe’?

⁸ Mothaladi wa mafelelo o mola pejana. Ruri go tla kweša bohloko ge e ba re ka itumelela go imelwa ke merwalo e sa nyakegego yeo e ka re šitišago mola re le kgauswi gakaaka le bofelo! Ke ka baka leo keletšo ya moapostola Paulo e tlogago e le bohlale ge a re: “Boineelo go Modimo bo tliša leruo le legolo ge e ba re kgotsofaletše seo re nago le sona.” (1 Tim. 6:6) Go naganišiša ga rena ka mantšu a Paulo go tla oketša kgonagalo ya rena ya gore re hwetše moputso.

“Sebe Seo se re Tatetšago Gabonolo”

9, 10. (a) Polelwana e rego “sebe seo se re tatetšago gabonolo” e bolela’ng? (b) Re ka tatetšega bjang?

⁹ Go tlaleletša go “boima bjo bongwe le bjo bongwe,” Paulo o boletše ka go apola “sebe seo se re tatetšago gabonolo.” Seo e ka ba e le eng? Lentšu la Segerika leo le fetoletšwego e le “tatetšago gabonolo” le tšwelela gatee feela ka Beibeleng, gona mo temaneng ye. Seithuti Albert Barnes se boletše gore: “Go etša ge mokitimi a tla ba šedi gore a se itšhitiše ka seaparo seo se ka fefogago maotong a gagwe ge a kitima, gomme sa mo šitiša, go swanetše go ba bjalo le ka Mokriste, kudukudu ka ge a swanetše go beela ka thoko selo se sengwe le se sengwe seo se ka bago le dika tšeo.” Mokriste a ka tatetšega bjang, go fihla ntlheng yeo tumelo ya gagwe e fokolago?

¹⁰ Mokriste ga a lahlegelwe ke tumelo ya gagwe ka bošego bjo tee. Seo se ka direga ganyenyane-ganyenyane, gaešita le ka tsela e sa bonagalego. Mathomong a lengwalo la gagwe, Paulo o ile a lemoša ka kotsi ya go “gogolega” le ya ‘go ba le pelo e kgopo ya go hloka tumelo.’ (Baheb. 2:1; 3:12) Ge maoto a mokitimi a tatetšwa ke seaparo, ga a ke a phema kgonagalo ya gore a we. Kgonagalo ya go tatetšega e ba e kgolo ka mo go kgethegilego ge e ba mokitimi a hlokomologa kotsi ya go apara diaparo tše itšego ge a kitima. Ke’ng seo se ka mo dirago gore a hlokomologe kotsi yeo? Mohlomongwe e ka ba go se šetše goba go ikholofela kudu goba tšhitišo le ge e le efe e nngwe. Re ka ithuta’ng keletšong ya Paulo?

11. Ke’ng seo se ka dirago gore re lahlegelwe ke tumelo?

¹¹ Re swanetše go gopola gore go lahlegelwa ga motho ke tumelo go tlišwa ke seo a ka bego a se dirile ge nako e dutše e feta. Seithuti se sengwe ge se bolela ka “sebe seo se re tatetšago gabonolo” se re “ke sebe seo go nago le kgonagalo e kgolo ya gore se re wiše, ka baka la maemo ao re ka bago re le go ona, tsela yeo re lego ka yona, le batho bao re phelago le bona.” Ntlha mo ke gore tikologo yeo re lego go yona, mafokodi a rena le batho bao re gweranago le bona di ka ba le tutuetšo e matla go rena. Di ka dira gore tumelo ya rena e fokole goba gaešita le go re lahlegela.—Mat. 13:3-9.

12. Ke dikgopotšo dife tšeo re swanetšego go naganišiša ka tšona e le gore re se lahlegelwe ke tumelo?

 ¹² Go theoša le nywaga, sehlopha sa mohlanka yo a botegago le wa temogo se be se dutše se re gopotša gore re be šedi ka seo re se bogelago le seo re se theetšago, ke gore, re be šedi ka seo re se tsenyago ka dipelong tša rena le ka menaganong ya rena. Re lemošitšwe ka kotsi ya gore re ka tatetšwa ke go phegelela tšhelete le dithoto. Re ka arošwa ke letago le matsaka a boithabišo bja lefase goba ke didirišwa tše difsa tšeo di bapatšwago. Re tla ba re dira phošo e kgolo ge e ba re ka ipotša gore keletšo e bjalo ga e dire gore re thabele bophelo goba ra ipotša gore e šoma go batho ba bangwe feela, ra bolela gore rena re ka se welwe ke kotsi. Lefase la Sathane le beile ka pele ga rena dilo tše di khutilego le tša boradia tšeo di ka re tatetšago. Ba bangwe ba wišitšwe ke go se šetše, go ikholofela kudu le ditšhitišo, gomme dilo tše bjalo di ka kgoma kholofelo ya rena ya go hwetša moputso wa bophelo.—1 Joh. 2:15-17.

13. Re ka itšhireletša bjang ditutuetšong tše kotsi?

¹³ Letšatši le lengwe le le lengwe re phela le batho bao ba godišago dipakane, mekgwa le tsela ya go nagana ya lefase leo le re dikologilego. (Bala Baefeso 2:1, 2.) Lega go le bjalo, tsela yeo ba re kgomago ka yona e ithekgile kudu ka rena, gore re arabela bjang ditutuetšong tše. “Moya” woo Paulo a boletšego ka ona o a bolaya. Re swanetše go dula re itlhokometše e le gore o se re kgame, gomme ra palelwa ke go fetša lebelo la rena. Ke’ng seo se ka re thušago go dula re le lebelong? Re ka bolela gore Jesu ke yena a re bontšhitšego ka tsela e phethagetšego kamoo re ka kitimago ka gona. (Baheb. 12:2) Mohlala o mongwe ke wa Paulo, ka gobane o ipadile gare ga bakitimi lebelong la Bokriste gomme a kgothaletša badumedigotee le yena gore ba mo ekiše.—1 Bakor. 11:1; Bafil. 3:14.

‘Le ka o Thopa Bjang’?

14. Paulo o be a bona go le bohlokwa gakaakang gore a fetše lebelo le?

¹⁴ Paulo o ile a bona go le bohlokwa gakaakang gore a fetše lebelo le? Poledišanong ya gagwe le bagolo ba tšwago Efeso, o boletše gore: “Ga ke tšee moya wa ka o le bohlokwa go nna, ge feela nka fetša tsela ya ka le bodiredi bjo ke bo amogetšego go Morena Jesu.” (Dit. 20: 24) O be a ikemišeditše go gafa dilo ka moka, go akaretša le bophelo bja gagwe, e le gore a fetše lebelo le. Go ya ka Paulo, maiteko a gagwe ka moka le modiro wa gagwe o mogolo wa mabapi le ditaba tše dibotse di be di ka se hole selo ge e ba a be a ka palelwa ke go fetša lebelo. Lega go le bjalo, ga se gore o be a ikholofela kudu, a nagana gore ga go seo se ka mo thibelago go fenya lebelo. (Bala Bafilipi 3:12, 13.) Ke feela ge a be a le kgauswi le bofelo bja bophelo bja gagwe moo a ilego a bolela a na le tekanyo e itšego ya kgodišego gore: “Ke lwele ntwa e botse, ke feditše go kitima lebelo, ke bolokile tumelo.”—2 Tim. 4:7.

15. Ke kgothatšo efe yeo Paulo a ilego a e nea bao ba bego ba kitima le yena lebelong?

¹⁵ Go oketša moo, Paulo o be a na le kganyogo e matla ya go bona Bakristegotee le yena ba fetša lebelo le, e sego gore ba le tlogele mo gare. Ka mohlala, o ile a kgothaletša Bakriste ba Filipi gore ba šomele phologo ya bona ka thata. Ba be ba swanetše go “[swarelela] ka go tia lentšung la bophelo.” O tšwetše pele ka gore: “Gore ke be le lebaka la go thaba letšatšing la Kriste, ke tseba gore ga se ka kitimela lefeela goba ka šomela lefeela ka thata.” (Bafil. 2:16) Le gona, o ile a kgothaletša Bakriste ba Korinthe gore: “Kitimang ka tsela yeo gore le [thope moputso].”—1 Bakor. 9:24.

16. Ke ka baka la’ng re swanetše go dula re naganne ka pakane ya rena, goba moputso?

¹⁶ Motho yo a kitimago lebelo le letelele o bona mothaladi wa mafelelo ge a dutše a o batamela. Lega go le bjalo, nakong ka moka ya ge a dutše a kitima, mokitimi o dula a naganne ka mothaladi wa mafelelo. O thoma go tiišetša kudu ge a tseba gore o kgauswi le go fetša lebelo. Go swanetše go ba bjalo le ka lebelo leo re le kitimago. Pakane ya rena, goba moputso, e swanetše go ba selo sa kgonthe go rena. Seo se tla re thuša gore re e fihlelele.

17. Tumelo e kgatha tema efe tabeng ya go tsepelela moputsong?

¹⁷ Paulo o ngwadile gore: “Tumelo ke tebelelo e kgonthišeditšwego ya seo se holofetšwego, bohlatse bjo bo lego molaleng bja dilo tša kgonthe tšeo di sa bonwego.” (Baheb. 11:1) Aborahama le Sara ba be ba ikemišeditše go tlogela bophelo bja manobonobo gomme ba ye ba phele e le “bašele le badiiledi nageng.” Ba thušitšwe ke’ng? Ba “bone [go phethagatšwa ga dikholofetšo tša Modimo] di le kgole.” Moshe o ile a gana “go thabela boipshino bja nakwana bja sebe” le “matlotlo a Egipita.” O kgonne bjang go ba le tumelo le matla a go dira bjalo? O be a “tsepeletše go amogeleng moputso.” (Baheb. 11:8-13, 24-26) Go a kwagala gore ge Paulo a be a hlalosa bophelo bja batho ba o ile a thoma ka go diriša polelwana e rego “ka tumelo.” Tumelo e ba thušitše go lebelela ka kua ga diteko le mathata a nakong yeo gomme ba bona seo Modimo a bego a ba direla sona le seo a bego a sa tlo ba direla sona nakong e tlago.

18. E le gore re apole “sebe seo se re tatetšago gabonolo,” ke megato efe e holago yeo re ka e gatago?

¹⁸ Ka go naganišiša ka banna le basadi ba tumelo bao go boletšwego ka bona go Baheberu kgaolo 11 gomme ra ekiša mehlala ya bona, re ka hlagolela tumelo ke moka ra apola “sebe seo se re tatetšago gabonolo.” (Baheb. 12:1) Le gona, re ka “[hlohleletšana] leratong le medirong e mebotse” ka go bokana le batho bao ba hlagolelago tumelo e bjalo.—Baheb. 10:24.

19. O ikwa bjang ka taba ya go tsepelela moputsong?

¹⁹ Re kgauswi le moo lebelo la rena le felelago gona. Re šetše re bona mothaladi wa mafelelo. Ka go ba le tumelo le ka go thušwa ke Jehofa, le rena re ka “[apola] boima bjo bongwe le bjo bongwe le sebe seo se re tatetšago gabonolo.” Ee, re ka kitima ka tsela yeo re ka thopago moputso—tšona ditšhegofatšo tšeo re di holofeditšwego ke Modimo wa rena yo e bilego e le Tatago rena, Jehofa.

[Mongwalo wa tlase]

Na o a Gopola?

• Go apola “boima bjo bongwe le bjo bongwe” go akaretša’ng?

• Ke’ng seo se ka dirago gore Mokriste a lahlegelwe ke tumelo?

• Ke ka baka la’ng re swanetše go dula re tsepeletše moputsong?

[Dipotšišo tša Thuto]

[Seswantšho go letlakala 23]

“Sebe seo se re tatetšago gabonolo” ke eng, gomme se ka re tatetša bjang?