Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Na Boitapološo bja Gago bo a go Hola?

Na Boitapološo bja Gago bo a go Hola?

Na Boitapološo bja Gago bo a go Hola?

“Tšwelang pele le kgonthišetša se se amogelegago go Morena.”—BAEF. 5:10.

1, 2. (a) Lentšu la Modimo le bontšha bjang gore Jehofa o nyaka gore re thabele bophelo? (b) Go lebelela boitapološo e le “mpho ya Modimo” go tla re tutueletša go dira’ng?

KA BEIBELENG, re hwetša mantšu ao a bontšhago gore Jehofa o nyaka gore re thabele bophelo, e sego feela go fo phela. Ka mohlala, Psalme 104:14, 15 e bolela gore Jehofa o “[ntšha] dijo lefaseng, le beine yeo e thabišago pelo ya motho wa nama le madi, o phadimiša sefahlego ka makhura, o dira senkgwa seo se fepago pelo ya motho wa nama le madi.” Ruri Jehofa ke yena a medišago dimela gore di re fe mabele, makhura le beine gore re phele. Eupša beine e bile e ‘thabiša pelo ya motho.’ E dira se se fetago go fo re thuša go phela, e bile e oketša lethabo la rena. (Mmo. 9:7; 10:19) Ee, Jehofa o nyaka gore re thabe, o nyaka gore dipelo tša rena di tlale “lethabo.”—Dit. 14:16, 17.

2 Ka gona, ga re na lebaka la go ikwa re le molato ge e ba ka dinako tše dingwe re rulaganya nako ya gore re “[šetše] ka kelohloko dinonyana tša legodimo” le “matšoba a naga a bitšwago dilili” goba go thabela mediro le ge e le efe e mengwe yeo e re lapološago le go humiša maphelo a rena. (Mat. 6:26, 28; Ps. 8:3, 4) Bophelo bjo bo thabišago ke “mpho ya Modimo.” (Mmo. 3:12, 13) Go lebelela nako ya go itapološa e le karolo ya mpho yeo go tla re tutueletša gore re e diriše ka tsela yeo e tlago go thabiša Monei wa yona. *

Go Fapafapana ga Boithabišo le go Lekanyetšwa ga Bjona

3. Ke ka baka la’ng e le mo go kwagalago go amogela gore ditsela tša boitapološo di fapafapane?

3 Bao ba nago le pono e lekalekanego ka boitapološo ba a dumela gore bo fapafapane eupša e bile ba a lemoga gore bo ka se ratwe ke batho ka moka. Ke ka baka la’ng go le bjalo? Go araba potšišo yeo, anke re bapišeng boithabišo le dijo. Batho ba rata dijo tše di fapafapanego go ithekgile ka gore ba tšwa dinageng dife. Ge e le gabotse, sejo seo batho ba bangwe tikologong e nngwe ba se ratago se ka ba se sa ratwe ke batho ba lefelong le lengwe. Ka mo go swanago, boitapološo bjoo Bakriste ba tikologong e nngwe ba bo ratago bo ka no se ratwe ke Bakriste ba lefelong le lengwe. Gaešita le go Bakriste bao ba dulago tikologong e tee, seo motho a ka se lebelelago e le se lapološago (mohlomongwe go kanama o dutše o bala puku ya go kgahliša), yo mongwe a ka se lebelela e le sa go leša bodutu; seo motho a ka se lebelelago e le se lapološago (mohlomongwe go bogela naga o dutše o ragela paesekele), yo mongwe a ka se lebelela e le se se lapišago. Lega go le bjalo, re a dumela gore dilong tše bjalo ka dijo le boitapološo, batho ba ka kgetha tše di fapafapanego e bile ba tla rata tše itšego go ena le tše dingwe.—Baroma 14:2-4.

4. Ke ka baka la’ng re swanetše go bea mellwane mohuteng wa boitapološo bjoo re bo kgethago? Nea mohlala.

4 Lega go le bjalo, re bile re lemoga gore go amogela gore boitapološo bo fapafapane ga go re lokolle gore re di bulele di fule. Tšea ka mohlala tabeng ya dijo. Le ge re ka rata go ja dijo tše di fapafapanego, re ka se je ka boomo dijo tšeo di bodilego. E tla ba e le go bontšha go hloka tlhaologanyo ge re ka ja dijo tše bjalo e bile go ka bea maphelo a rena kotsing. Ka mo go swanago, le ge go ka ba le boithabišo bjo bontši bjo bobotse, re ka se itapološe ka dilo tšeo di beago maphelo kotsing, tše šoro goba tšeo di bodilego boitshwarong. Go ithabiša ka tsela e bjalo e tla ba go thulana le melao ya motheo ya Beibele e bile go ka re gobatša mmeleng le moyeng. E le go kgonthišetša gore re dula re itapološa ka tsela ya maleba, re tla ba re dira gabotse ge e ba re ka tseba e sa le pele ge e ba boitapološo bjoo re bo ratago bo hola goba bo le kotsi. (Baef. 5:10) Re ka dira seo bjang?

5. Re ka tseba bjang ge e ba boitapološo bja rena bo dumelelana le ditekanyetšo tša Modimo?

5 Gore boitapološo bo re hole gomme e be bjo bo kgahlišago mahlong a Jehofa, bo swanetše go latela ditekanyetšo tše itšego tšeo di lego ka Lentšung la Modimo. (Ps. 86:11) Go go thuša gore o tsebe ge e ba boitapološo bjoo o bo ratago bo kgahliša, o ka hlahloba lenaneo le latelago le bonolo. Lenaneo leo le na le dipotšišo tše tharo tšeo di ka akaretšwago ka mantšu eng, neng, le bomang. A re di ahlaahleng ka go latelana.

Bo Akaretša Eng?

6. Ke boithabišo bja mohuta ofe bjo re swanetšego go bo gana, gomme ka baka la’ng?

6 Pele ga ge o ka tšea karolo boithabišong bja mohuta le ge e le ofe, potšišo ya mathomo yeo o swanetšego go ipotšiša še: ‘Boithabišo bjoo ke bo ratago bo akaretša eng?’ Ge o dutše o nyaka karabo ya potšišo yeo, ke mo go holago go gopola gore ge e le gabotse go na le mehuta e mebedi ya boithabišo. Mohuta wa pele ga re o amogele; mohuta wa bobedi re ka no o amogela. Mohuta wa pele ke ofe? Lefaseng le le kgopo, bontši bja boithabišo bo bonagala ka dilo tšeo di tshelago ka go lebanya melao ya motheo ya Beibele goba go roba melao ya Modimo. (1 Joh. 5:19) Bakriste ba therešo ba gana ba tiišitše boithabišo ka moka bjo bjalo. Bo akaretša boithabišo bjo bo bontšhago batho bao ba thabelago bobe, botemona, bosodoma, diswantšho tše di kgothaletšago bootswa, goba bošoro goba boithabišo bjoo bo godišago mekgwa e sehlogo le e gobogilego. (1 Bakor. 6:9, 10; bala Kutollo 21:8.) Go sa šetšwe gore re ka ba re le kae, re bontšha Jehofa gore re ‘hlaswa se kgopo’ ka go gana go batamela kgauswi le boithabišo bjo bjalo.—Baroma 12:9; 1 Joh. 1:5, 6.

7, 8. Re ka tseba bjang gore mohuta o itšego wa boithabišo o a hola? Bontšha.

7 Mohuta wa bobedi wa boithabišo o akaretša dilo tšeo di sa thibelwego ka go lebanya ka Lentšung la Modimo. Maemong a bjalo, pele ga ge re ka kgetha boithabišo bjoo, re swanetše go bo hlahlobišiša re naganne ka pono ya Jehofa ka seo se amogelegago, go etša ge se boletšwe melaong ya motheo ya Beibele. (Die. 4:10, 11) Ke moka re swanetše go itirela phetho yeo e tla re tlogelago re na le letswalo le lebotse. (Bagal. 6:5; 1 Tim. 1:19) Re ka dira bjang seo? Nagana ka se: Pele ga ge re ka ja sejo seo re sa kago ra se ja le ka mohla, sa pele re nyaka go tseba gore se na le eng. Ka mo go swanago, pele ga ge re ka tšea karolo boitapološong le ge e le bofe, re swanetše go tseba gore bo akaretša eng.—Baef. 5:17.

8 Ka mohlala, o ka ba o rata dipapadi, gomme go a kwagala gore motho a ikwe ka tsela yeo. Dipapadi di ka thabiša le go kgahliša. Eupša go thwe’ng ge e ba o rata mehuta e itšego ya dipapadi ka baka la ge e na le phadišano e šoro, go lekelwa hlogong, batho ba gona ba dula ba gobala, go ketekwa ka gore go senywe dilo, papadi yeo e tletše botšhaba, goba e na le dilo tše dingwe tše di swanago le tšeo? Ka morago ga gore o hlahlobe seo se akaretšwago, ga go pelaelo gore go tla ba thata gore o dumelelanye kgopolo ya gago le tsela ya Jehofa ya go nagana gotee le molaetša wa khutšo le lerato woo re o botšago batho ba bangwe. (Jes. 61:1; Bagal. 5:19-21) Ka lehlakoreng le lengwe, ge e ba mohuta o itšego wa boithabišo o na le dika tšeo di kgahlišago mahlong a Jehofa, gona boitapološo bjoo e ka ba e le bjo bo go holago le bjo bo go lapološago.—Bagal. 5:22, 23; bala Bafilipi 4:8.

Nka bo Thabela Neng?

9. Ke’ng seo se utollwago ke karabo ya potšišo ya gore re ka thabela neng boitapološo?

9 Potšišo ya bobedi yeo re ka ipotšišago yona še: ‘Nka bo thabela neng? Ke tla diriša nako e kae ke bo thabela?’ Karabo ya rena go potšišo ya gore bo akaretša eng? e utolla mo gontši ka seo re se ratago—seo re se amogelago le seo re sa se amogelego. Eupša karabo ya potšišo ya gore re bo thabela neng? e bonagatša seo re se etišago pele—seo re bonago e le sa bohlokwa le seo re bonago e se sa bohlokwa. Ka gona, re ka tseba bjang gore tekanyo yeo re tšeelago godimo boithabišo bja rena ka yona ke ya maleba?

10, 11. Mantšu a Jesu ao a begilwego go Mateo 6:33 a re thuša bjang go kgetha tekanyo ya nako yeo re e fetšago boitapološong?

10 Jesu Kriste o boditše balatedi ba gagwe gore: “O rate Jehofa Modimo wa gago ka pelo ya gago ka moka, ka moya wa gago ka moka, ka monagano wa gago ka moka le ka matla a gago ka moka.” (Mar. 12:30) Ka gona, lerato leo re ratago Jehofa ka lona le tla pele maphelong a rena. Re bontšha gore seo se bjalo ka gore re latele keletšo ya Jesu e rego: “Ka gona, tšwelang pele le tsoma Mmušo pele le toko ya gagwe gomme dilo tše tše dingwe ka moka le tla di okeletšwa.” (Mat. 6:33) Mantšu ao a ka re thuša bjang go tseba nako yeo re tlago go e fetša boitapološong le kamoo re bo tšeelago godimo ka gona?

11 Ela hloko taba še: Jesu o re kgothaleditše gore re ‘tšwele pele re tsoma Mmušo pele.’ Ga se a re botša gore re ‘tšwele pele re tsoma mmušo feela.’ Go molaleng gore Jesu o be a tseba gore godimo ga go tsoma Mmušo, re be re tla tsoma le dilo tše dingwe gape bophelong. Re hloka lefelo la bodulo, dijo, diaparo, thuto ya motheo, mošomo, boitapološo le dilo tše dingwe tše bohlokwa. Lega go le bjalo, gare ga dilo ka moka tšeo re di hlokago, ke selo setee feela seo se tlago pele—dikgahlego tša Mmušo. (1 Bakor. 7:29-31) Therešo ya motheo yeo re nago le yona e swanetše go re tutueletša gore re phegelele dilo tše dingwe tša bohlokwa, go akaretša le boitapološo, re di phegelele ka tsela yeo di re dumelelago gore re phethe morero wa rena o mogolo, e lego wa go hlokomela dikgahlego tša Mmušo. Ge e ba re dira bjalo, boitapološo bjo bo lekanyeditšwego bo ka ba le mohola.

12. Molao wa motheo woo o hwetšwago go Luka 14:28 o ka dirišwa bjang tabeng ya boitapološo?

12 Ka gona, ge go tliwa tabeng ya boitapološo, re dira gabotse go bala ditshenyagalelo e sa le pele. (Luka 14:28) Re swanetše go tseba gore boithabišo bjo itšego bjo tla re tšeela nako e kae. Ke moka re swanetše go dira phetho ya gore nako yeo ke ya bohlokwa gakaakang. Ge e ba go phegelela mohuta o itšego wa boitapološo go bolela gore re tla hlokomologa dilo tše bohlokwa tše bjalo ka thuto ya motho ka noši ya Beibele, borapedi bja lapa, go ba gona dibokeng tša Bokriste goba go tšea karolo modirong wa go bolela ka Mmušo, gona boitapološo bjo bjalo ga bo bohlokwa. (Mar. 8:36) Eupša ge e ba boitapološo bjo itšego bjo re bo thabelago nako le nako bo re fa matla a go phegelela dikgahlego tša Mmušo, gona re ka phetha ka gore nako yeo re e fetšago re thabela boitapološo bjoo e bohlokwa.

Ke Bomang Bao ke Thabelago Boitapološo le Bona?

13. Ke ka baka la’ng re swanetše go hlahlobišiša bao re nyakago go thabela boitapološo le bona?

13 Potšišo ya boraro yeo re swanetšego go ipotšiša yona še: ‘Ke bomang bao ke nyakago go thabela boitapološo le bona?’ Ke gabohlokwa gore re ele hloko sebopego se sa boitapološo bja rena. Ka baka la’ng? Ka gobane bose bja boitapološo bja rena bo ithekgile kudu ka mohuta wa batho bao re thabelago boitapološo le bona. Go swana le ge gantši go ja dijo go le bose ge o di ja le bagwera ba ba kgahlišago, gantši go thabela boitapološo go bose ge o na le bagwera ba ba kgahlišago. Ka gona, ba bantši gare ga rena, kudukudu bafsa, ba ipshina ka boitapološo bjoo ba bo thabelago ba na le batho ba bangwe. Lega go le bjalo, go kgonthišetša gore boitapološo bo tla re hola, ke gabohlale go tseba e sa le pele gore ke batho bafe bao o tla ba kgethago le bao o tla ba phemago.—2 Dikor. 19:2; bala Diema 13:20; Jak. 4:4.

14, 15. (a) Jesu o beile mohlala ofe tabeng ya go kgetha bagwera ba swanetšego? (b) Re swanetše go ipotšiša dipotšišo dife ka bagwera ba rena?

14 E ka ba mo go holago go latela mohlala wa Jesu tabeng ya go kgetha bagwera. Go tloga mathomong a tlholo go ya pele, Jesu o be a rata batho. (Die. 8:31) Ge a be a le mo lefaseng, o ile a bontšha gore o tshwenyega ka batho ba mehuta ka moka. (Mat. 15:29-37) Lega go le bjalo, Jesu o be a tseba phapano magareng ga go ba le bogwera le go ba mogwera wa kgauswi. Le ge a be a bontšha batho ka moka bogwera, e be e le mogwera wa kgauswi go feela bao ba bego ba fihlelela dinyakwa tše itšego. Ge Jesu a be a bolela le baapostola ba gagwe ba botegago ba 11, o itše: “Lena le bagwera ba ka ge e ba le dira seo ke le laelago sona.” (Joh. 15:14; bona gape le Johane 13:27, 30.) Bagwera ba Jesu e be e le feela bao ba bego ba mo latela le bao ba bego ba hlankela Jehofa.

15 Ka gona, ge e ba o dira phetho ya gore motho yo a itšego e be mogwera wa gago wa kgauswi goba e se be yena, e tla ba gabohlale gore o dule o gopola mantšu ao a Jesu. Ipotšiše dipotšišo tše bjalo ka tše: ‘Na motho yo o bontšha ka mantšu le ka ditiro gore o kwa ditaelo tša Jehofa le Jesu? Na o kgomarela ditekanyetšo tša Beibele tšeo ke di kgomarelago e bile na o itshwara ka go dumelelana le tšona? Na ge ke na le yena ke tla tutueletšega go etiša Mmušo pele bophelong bja ka le go ba mohlanka yo a botegago wa Jehofa?’ Ge e ba o kgonthišegile gore dikarabo tša dipotšišo tšeo ke ee, gona o hweditše mogwera yoo o ka thabelago boitapološo le yena.—Bala Psalme 119:63; 2 Bakor. 6:14; 2 Tim. 2:22.

Na Boitapološo bja Rena bo a Amogelega?

16. Re swanetše go tseba’ng ka boithabišo bja rena?

16 Re ahlaahlile ka boripana dibopego tše tharo tša boithabišo—mohola wa bjona, nako yeo re e fetšago re bo thabela gotee le batho bao re bo thabelago re na le bona. Gore boithabišo bja rena bo re hole, bo swanetše go sepedišana kgauswi le ditekanyetšo tša Beibele go e nngwe le e nngwe ya dibopego tše. Ka baka leo, pele ga ge re ka tšea karolo mohuteng le ge e le ofe wa boitapološo, re swanetše go bona ge e ba o a amogelega. Ge go tliwa tabeng ya go ba ga bjona le mohola, re nyaka go tseba gore: ‘Bo akaretša eng? Na bo a aga goba bo gobogile?’ (Die. 4:20-27) Ge go tliwa tabeng ya nako yeo re e fetšago re bo thabela, re nyaka go tseba gore: ‘Ke tla fetša nako e kaaka’ng ke bo thabela? Na nako yeo e loketše boithabišo bjoo goba ga go bjalo?’ (1 Tim. 4:8) Ge e le mabapi le batho bao re fetšago nako re bo thabela re na le bona, re swanetše go ipotšiša gore: ‘Ke tla ba le bomang ge ke ithabiša? Na batho bao ba lokile goba ke ba babe?’—Mmo. 9:18; 1 Bakor. 15:33.

17, 18. (a) Re ka itekola bjang go bona ge e ba boithabišo bja rena bo dumelelana le ditekanyetšo tša Beibele? (b) Ke’ng seo wena o ikemišeditšego go se dira ge go tliwa tabeng ya go kgetha boithabišo?

17 Ge e ba mohuta o itšego wa boithabišo o sa fihlelele ditekanyetšo tša Beibele go e nngwe ya dibopego tše tše tharo, gona ga bo amogelege. Ka lehlakoreng le lengwe, ge e ba re kgonthišetša gore boithabišo bja rena bo dumelelana le ditekanyetšo tša Beibele dibopegong tše ka moka tše tharo, gona boitapološo bja rena bo tla godiša Jehofa gomme bja re hola.—Ps. 119:33-35.

18 Ka gona, ge go tliwa tabeng ya boitapološo, anke re kataneleng go dira selo sa maleba ka nako ya maleba le batho ba maleba. Ee, anke yo mongwe le yo mongwe wa rena a kganyoge ka pelo ka moka go latela keletšo ya Beibele e rego: “Go sa šetšwe gore le a ja, le a nwa goba le dira selo le ge e le sefe se sengwe, dirang dilo tšohle gore le tagafatše Modimo.”—1 Bakor. 10:31.

[Mongwalo wa tlase]

^ ser. 2 Mo sehlogong se, mantšu “boitapološo” le “boithabišo” a dirišwa ka tsela e swanago go šupa go nako yeo re e beelago ka thoko go dira dilo tša go itloša bodutu tšeo di re thabišago.

Na o ka Hlalosa?

Tabeng ya boitapološo, o ka diriša bjang melao ya motheo yeo e hwetšwago go . . .

Bafilipi 4:8?

Mateo 6:33?

Diema 13:20?

[Dipotšišo tša Thuto]

[Seswantšho go letlakala 9]

(Bakeng sa mongwalo o beakantšwego ka mokgwa wa kgatišo, bona kgatišo ka boyona)

Eng

[Seswantšho go letlakala 10]

(Bakeng sa mongwalo o beakantšwego ka mokgwa wa kgatišo, bona kgatišo ka boyona)

Neng

[Seswantšho go letlakala 12]

(Bakeng sa mongwalo o beakantšwego ka mokgwa wa kgatišo, bona kgatišo ka boyona)

Bomang

[Seswantšho go letlakala 10]

Re ka latela bjang mohlala wa Jesu tabeng ya go kgetha bagwera ba rena le boithabišo bja rena?