Go Kgomarela Boemo bja Rena re le “Badudi ba Nakwana”
“Ke le kgothatša le le badiiledi le bile le le badudi ba nakwana gore le tšwele pele le ila dikganyogo tša nama.”—1 PET. 2:11.
1, 2. Petro o be a bolela ka bomang ge a diriša polelwana “ba ba kgethilwego,” gomme ke ka baka la’ng a ile a ba bitša “badudi ba nakwana”?
NYWAGA e ka bago e 30 ka morago ga ge Jesu a rotogetše legodimong, moapostola Petro o ile a ngwalela “badiiledi ba ba gašanego gohle Ponto, Galatia, Kapadokia, Asia le Bithinia.” Le gona o ile a ba bitša gore ke “ba ba kgethilwego.” (1 Pet. 1:1) Go molaleng gore ka go diriša polelwana “ba ba kgethilwego,” Petro o be a bolela ka bao ba bego ba tloditšwe ka moya o mokgethwa go swana le yena e bile ba ‘tswetšwe lefsa kholofelong e phelago’ gore ba yo buša le Kriste magodimong. (Bala 1 Petro 1:3, 4.) Eupša ke ka baka la’ng ka morago ga moo a ile a bitša bakgethwa bao gore ke “badiiledi . . . le badudi ba nakwana”? (1 Pet. 2:11) Le gona seo se bolela’ng go rena lehono mola e le gore mo e ka bago o tee feela go Dihlatse tše 650 tše mafolofolo go dikologa lefase o bolela gore ke motlotšwa?
2 E be e le selo sa maleba gore batlotšwa ba lekgolong la pele la nywaga ba bitšwe “badudi ba nakwana.” Go etša ge seo e le therešo ka mašaledi a sehlopha seo ao a phelago lehono, ba be ba ka se be mo lefaseng ka mo go sa felego. Moapostola Paulo, yoo ka boyena e bego e le setho sa “mohlatswana” wo o tloditšwego o hlalositše gore: “Re baagi ba legodimong. Re letile ka go fagahla mophološi wa rena go tšwa moo, e lego Morena Jesu Kriste.” (Luka 12:32; Bafil. 3:20) Ka ge batlotšwa e le “baagi ba legodimong,” ge ba ehwa ba tloga lefaseng go yo hwetša selo se sekaone kudu, e lego bophelo bja go se hwe legodimong. (Bala Bafilipi 1:21-23.) Ka gona, go be go ka bolelwa ka bona ka tsela ya kgonthe gore ke “badudi ba nakwana” lefaseng leo le laolwago ke Sathane.
3. Ke potšišo efe yeo ga bjale e rotagago ka “dinku tše dingwe”?
3 Eupša go thwe’ng ka “dinku tše dingwe”? (Joh. 10:16) Na ga di na kholofelo e theilwego Mangwalong ya go ba badudi ba sa ruri ba mo lefaseng? Ee, lefase e tla ba legae la tšona ka mo go sa felego! Lega go le bjalo, le tšona ga bjale di ka lebelelwa e le badudi ba nakwana. Ka kgopolo efe?
“TLHOLO YOHLE E TŠWELA PELE E TSETSELA”
4. Ke eng seo baetapele ba lefase ba palelwago ke go se thibela?
4 Ge feela tshepedišo ye e kgopo ya Sathane e dumelelwa gore e tšwele pele e le gona, batho ka moka, go akaretša le Bakriste, ba tla dula ba kwešwa bohloko ke ditlamorago tša go rabela ga Sathane go Jehofa. Re bala go Baroma 8:22 gore: “Re tseba gore tlholo yohle e tšwela pele e tsetsela gotee gomme e ekwa bohloko gotee go fihla bjale.” Baetapele ba lefase, borathutamahlale le batho bao ba thušago bao ba tlaišegago, ga ba kgone go thibela seo, gaešita le ge ba dira sohle seo ba ka se kgonago gore ba lokiše maemo.
5. Ke mogato ofe woo ba dimilione ba o gatilego go tloga ka 1914, gona ka baka la’ng?
5 Ka gona, go tloga ka 1914, ba dimilione ba ikgethetše go ba balata ba Kgoši yeo Modimo a e beilego sedulong sa bogoši, e lego Kriste Jesu. Ga ba dume go ba karolo ya tshepedišo ya lefase la Sathane. Ga ba nyake go thekga lefase la Sathane. Go e na le moo, ba diriša maphelo a bona le dilo tša bona go thekga Mmušo wa Modimo, e bile ba dira seo o se nyakago.—Baroma 14:7, 8.
6. Ke ka kgopolo efe Dihlatse tša Jehofa di ka bitšwago badiiledi?
6 Ee, Dihlatse tša Jehofa di kwa melao ya mebušo dinageng tša ka godimo ga tše 200, le gona go sa šetšwe gore di dula kae, di swana le badiiledi. Di dula di kgomaretše boemagare ditabeng tša dipolitiki le tša leago tša mehleng yeno. Ka wona motsotso wo, di ipona e le baagi ba lefase le lefsa, e lego leo Modimo a le holofeditšego. Di thabišwa ke go bona gore matšatši a tšona a go ba badudi ba nakwana lefaseng le leo le sa phethagalago a kgauswi kudu le go fela.
7. Bahlanka ba Modimo ba tla ba bjang badudi ba sa ruri, le gona kae?
7 Kgauswinyane Kriste o tla diriša matla a gagwe go fediša tshepedišo e kgopo ya Sathane. Mmušo o phethagetšego wa Kriste o tla fediša sebe le manyami lefaseng. O tla fediša mašaledi ka moka a bonagalago le a sa bonagalego a borabele bja go lwantšha bogoši bjo bo swanetšego bja Jehofa. Bahlanka ba botegago ba Modimo ba tla kgona go ba badudi ba sa ruri lefaseng la Paradeise. (Bala Kutollo 21:1-5.) Ka gona, ka kgopolo e feletšego tlholo e tla ba ‘e lokolotšwe bokgobeng bja tshenyego gomme e na le tokologo ya letago ya bana ba Modimo.’—Baroma 8:21.
KE ENG SEO SE LETETŠWEGO GO BAKRISTE BA THEREŠO?
8, 9. Hlalosa seo Petro a bego a bolela ka sona ge a bolela ka go “ila dikganyogo tša nama.”
8 Petro o hlalosa seo se letetšwego go Bakriste ge a tšwela pele ka go bolela gore: “Baratiwa, ke le kgothatša le le badiiledi le bile le le badudi ba nakwana gore le tšwele pele le ila dikganyogo tša nama, tšeo di lwantšhanago le moya.” (1 Pet. 2:11) Mathomong keletšo yeo e be e lebišitšwe go Bakriste ba tloditšwego, eupša e sa dutše e šoma le go dinku tše dingwe tša Jesu.
9 Dikganyogo tše dingwe ga di na bothata ka botšona, ge e ba di kgotsofatšwa ka tsela yeo Mmopi a laetšego ka yona. Ge e le gabotse, di dira gore bophelo bo thabiše. Ka mohlala, go na le dikganyogo tša tlhago tša gore re thabele dijo le dino, re tšee karolo medirong e lapološago gotee le go thabela bogwera bjo bo agago. Gaešita le kganyogo ya go thabela ga motho dikopano tša botona le botshadi le molekane wa gagwe wa lenyalo ke selo sa maleba. (1 Bakor. 7:3-5) Lega go le bjalo, go molaleng gore Petro o be a bolela ka “dikganyogo tša nama” tšeo di “lwantšhanago le moya.” Go bontšha gabotse seo se bego se bolelwa mo, diphetolelo tše dingwe tša Beibele di re ke “ditumo tša nama” (King James Version) goba “dikganyogo tša sebe” (New International Version). Ka gona, go molaleng gore kganyogo le ge e le efe ya motho yeo e lwantšhanago le morero wa Jehofa le yeo e ka senyago tswalano ya gagwe e botse le Modimo e swanetše go phengwa. Ge e ba Mokriste a sa dire bjalo, gona kholofelo ya gagwe ya gore a dule a phela e ka ba kotsing e kgolo.
10. Ke melaba efe yeo Sathane a e dirišago go dira gore Bakriste e be karolo ya lefase?
10 Pakane ya Sathane ke go fokodiša boikemišetšo bja Bakriste ba therešo bja gore ba ipone e le “badudi ba nakwana” tshepedišong ya gona bjale. Kganyogo ya go rata dilo tše di bonagalago, kgoketšo ya boitshwaro bjo bo gobogilego, kgogedi ya go ba le maemo, moya wa batho wa “nna pele” le tutuetšo ya botšhaba—tše ka moka ke melaba ya Sathane gomme re swanetše go e tseba. Ge e ba re ikemišetša go phema dikganyogo tše tše mpe tša nama, re bontšha gabotse gore ga re nyake go ba karolo ya lefase le kgopo la Sathane. Re bontšha bohlatse bja gore re fo ba re dula go lona ka nakwana. Seo re tlogago re se nyaka le seo re se phegelelago ke gore re be badudi ba sa ruri lefaseng le lefsa la Modimo la go loka.
BOITSHWARO BJO BOBOTSE
11, 12. Ka dinako tše dingwe batho bašele ba lebelelwa bjang, gomme ke’ng seo se ka bolelwago ka Dihlatse tša Jehofa?
11 Petro o tšwetša pele tlhaloso ya gagwe ya seo se letetšwego go Bakriste bao e lego “badudi ba nakwana” ka go bolela go temana 12 gore: “Dulang le itshwere gabotse gare ga ditšhaba, gore ge ba le latofatša ba re le badirabobe, ba be dihlatse tše di bonago ka mahlo mediro ya lena e mebotse, gomme ka baka la seo, ba tagafatše Modimo letšatšing la go lekola ga gagwe.” Bašele, e lego badudi ba nakwana nageng yeo e sego ya gabo bona, ka dinako tše dingwe ba bolelwa gampe. Ka dinako tše dingwe go ka tšewa gore ke badirabobe, e le feela ka gobane ba sa swane le baagišani ba bona. Polelo ya bona, ditiro tša bona, moaparo wa bona, mohlomongwe go akaretša le ponagalo ya bona, di ka ba di fapane le tša ba bangwe. Eupša ge ba dira dilo tše dibotse, ke gore, ge e ba ba itshwere gabotse, dilo tše mpe tšeo batho ba bangwe ba di bolelago ka bona di feleletša e le lefeela.
12 Ka mo go swanago, Bakriste ba therešo ba fapane le bontši bja baagišani ba bona dilong tše itšego tše bjalo ka polelo goba dilo tšeo ba kgethago go ithabiša ka tšona. Gantši tsela yeo ba aparago ka yona le go itokiša e dira gore ba fapane le bontši bja bao ba dulago tikologong ya gabo bona. Ka dinako tše dingwe go ba ga bona ba fapanego le ba bangwe ka ditsela tšeo go boletšwego ka tšona go ile gwa dira gore batho bao ba sa tsebego therešo ka bona ba ba latofatše ka gore ke badirabobe. Lega go le bjalo, batho ba bangwe ba ka reta tsela yeo ba phelago ka yona.
13, 14. Bohlale bo ‘hlatselwa bjang ka mediro ya bjona’? Bontšha.
13 Ee, boitshwaro bjo bobotse bo ka dira gore go bolelwa ga bona gampe e be ga lefeela. Gaešita le Jesu, e lego motho a nnoši yo a ilego a botegela Modimo ka mo go feletšego, o ile a latofatšwa ka maaka. Ba bangwe ba ile ba ba ba mmitša “motho wa sejagobe le yo a lemaletšego beine, mogwera wa balekgetho le badiradibe.” Lega go le bjalo, therešo ke gore tsela ya gagwe e bohlale ya go phela ka go hlankela Modimo e ile ya dira gore dipolelo tšeo tša gore ke modirabobe e be tša lefeela. Jesu o itše: “Bohlale bo hlatselwa ka mediro ya bjona gore bo lokile.” (Mat. 11:19) Seo ke therešo le lehono. Ka mohlala, baagišani ba bangwe ba nagana gore bana babo rena le dikgaetšedi bao ba hlankelago kua Bethele ya Selters, Jeremane, ga ba kwešišege. Eupša ramotse o ile a bolelela Bakriste bao ka gore: “Dihlatse tšeo di hlankelago moo di phela ka tsela ya tšona, eupša ke tsela yeo e sa šitišanego le gatee le maphelo a badudi ba bangwe ba motse.”
14 Morago bjale go sa tšwa go fihlelelwa phetho e swanago ka Dihlatse tša Jehofa tšeo di dulago Moscow, Russia. Di be di latofaditšwe ka maaka ka ditiro tše mmalwa. Ke moka ka June 2010, Kgorokgolo ya Yuropa ya Ditshwanelo tša Batho kua Strasbourg, Fora, e ahlotše ka gore: “Kgoro e hwetša gore go tsenatsenana ga [Moscow] le ditshwanelo tša baipelaetši tokologong ya bona ya bodumedi le ya go bokana gotee ga go molaong. Dikgoro tša tikologo ga se tša tšweletša mabaka a ‘kwagalago le a lekanego’ go bontšha gore baipelaetši” ba na le molato, mohlomongwe wa go senya malapa, go tutueletša batho go ipolaya goba go gana go alafša dipetlele. Ka gona, “thibelo yeo e bego e beilwe ke dikgoro tša tikologong ya bona e be e le e šoro kudu ka baka la go ba thata ga melao ya dikgoro tšeo le go gatelelwa ga bona ka ditsela tšohle gore ba se dire seo ba bego ba nyaka go se fihlelela.”
GO IKOKOBELETŠA BALAODI KA MO GO SWANETŠEGO
15. Ke molao ofe wa motheo wa Beibele woo Bakriste ba therešo lefaseng ka bophara ba o latelago?
15 Dihlatse tša Jehofa kua Moscow—gaešita le lefaseng ka bophara—di phethagatša le senyakwa se sengwe sa Bakriste seo Petro a boletšego ka sona. O ngwadile gore: “Ka baka la Morena, ikokobeletšeng bohle bao e lego balaodi, e ka ba e le go kgoši ka ge e le yo mogolo goba go babuši.” (1 Pet. 2:13, 14) Gaešita le ge Bakriste ba therešo e se karolo ya lefase le kgopo, ba ikokobeletša ka go rata balaodi ba mebušo bao ba lego “maemong a bona a lekanyeditšwego,” feela bjalo ka ge Paulo a ba laetše.—Bala Baroma 13:1, 5-7.
16, 17. (a) Ke’ng seo se hlatselago gore ga re lwantšhe mebušo? (b) Ke’ng seo baetapele ba dipolitiki ba se lemogilego?
16 Ge Dihlatse tša Jehofa di itshwara gabotse e le “badudi ba nakwana” tshepedišong ye, ga di dire seo e le ka gobane di nyaka go lwantšha mmušo goba go sola batho ba bangwe; le gona ga di lwantšhe batho bao ba kgethago ditsela tše itšego tša dipolitiki goba tša leago. Go fapana le dihlopha tše dingwe tša madumedi, Dihlatse tša Jehofa di phema go tsenatsenana le ditaba tša dipolitiki. Le ka mohla ga di leke go botša babuši ba ditšhaba gore ba fetoše tsela yeo ba laolago batho. Le gatee ga di ke di nagana go senya khutšo ya setšhaba goba go se latele melao ya mebušo!
17 Ge Bakriste ba theetša balaodi ka go latela keletšo ya Petro ya gore ba ‘godiše kgoši,’ seo se ra gore ba hlompha balaodi bao ba lego maemong ao. (1 Pet. 2:17) Ka dinako tše dingwe, balaodi ba lemogile gore ga ba na lebaka le le kwagalago la go tšhoga Dihlatse tša Jehofa. Ka mohlala, radipolitiki wa Mojeremane e lego Steffen Reiche, yoo gape e kilego ya ba setho sa kabinete seleteng sa Brandenburg gomme ka morago a ba palamenteng ya Jeremane, o itše: “Boitshwaro bja Dihlatse tša Jehofa dikampeng le dikgolegong bo bonagaditše dika tše bohlokwahlokwa tšeo di nyakegago lehono go swana le ge di be di nyakega mehleng e fetilego e le gore mmušo wa rena o tšwele pele o buša ka katlego: dika tšeo ke go ema ga tšona di tiile ge di be di lwantšhwa ke SS gotee le kwelobohloko yeo di e bontšhitšego bagolegwagotee le tšona. Ka baka la dilo tše sehlogo tšeo di dirwago bašele gotee le batho bao ba ganetšago dikgopolo tša ba bangwe tša dipolitiki, go tloga go le bohlokwa gore moagi yo mongwe le yo mongwe wa naga ya rena a bonagatše dika tšeo.”
GO BONTŠHA LERATO
18. (a) Ke ka baka la’ng go se boima gore re rate mokgatlo ka moka wa bana babo rena? (b) Ke’ng seo ba bangwe bao e sego Dihlatse ba se boletšego?
18 Moapostola Petro o ngwadile gore: “Ratang mokgatlo wohle wa bana babo rena, boifang Modimo.” (1 Pet. 2:17) Dihlatse tša Jehofa di na le poifo e swanetšego ya go boifa go nyamiša Modimo, gomme se ke lebaka le lengwe la gore di šušumeletšege go dira thato ya gagwe. Di thabela go hlankela Jehofa e le karolo ya mokgatlo wa lefase ka bophara wa bana babo rena le dikgaetšedi bao ba nago le kganyogo e swanago. Ka gona, go ‘rata ga tšona mokgatlo wohle wa bana babo tšona’ go itlela feela. Lerato le bjalo, e lego leo le hwetšwago ga boima lefaseng la lehono leo le nago le boithati, gantši le makatša bao e sego Dihlatse. Ka mohlala, ka 2009 kopanong ya ditšhabatšhaba ya kua Jeremane, mosepetšabaeng yo mongwe yo a šomelago khamphani e nngwe ya Amerika o ile a makatšwa ke lerato le thušo tšeo Dihlatse di ilego tša di bontšha baemedi ba ba tšwago dinageng dišele. O boletše gore bophelong bja gagwe ka moka bja ge a šoma e le mosepetšabaeng, o be a thoma go bona mohlolo wa mohuta woo. Ka morago yo mongwe wa Dihlatse o boletše ka taba yeo gore: “Tšohle tšeo a di boletšego ka rena o be a di bolela a maketše e bile a kgahlegile.” Na o kile wa kwa karabelo e swanago le yeo go batho bao ba bego ba lebeletše Dihlatse kopanong yeo o bego o le go yona?
19. Ke’ng seo re ikemišeditšego go se dira, gona ka baka la’ng?
19 Ka ditsela ka moka tšeo go boletšwego ka tšona ka mo godimo—le tše dingwe tše dintši—Dihlatse tša Jehofa di bontšha gore ka tsela ya kgonthe, e tloga e le “badudi ba nakwana” tshepedišong ya gona bjale ya Sathane. Le gona di ikemišeditše ka lethabo gore di tšwele pele e le badudi ba nakwana. Kholofelo ya tšona ya gore kgauswinyane e tla ba badudi ba sa ruri lefaseng le lefsa la Modimo la go loka ke e matla e bile ke e tiilego. Na o fagahletše go bona seo?