1, 2. Ke’ng seo baapostola ba ka bago ba ile ba nagana ka sona leetong la Jesu la mafelelo la go rotogela Jerusalema?

‘BAHLAPETŠI kua Jerusalema ba bone lenalana le le phadimago la ngwedi. Kgoro ya Sanhedrine e ile ya tsebišwa ka seo gomme ya tsebatša gore kgwedi e mpsha ya Nisani e thomile. Ke moka gwa dirwa seka ka mello goba gwa rongwa batseta gore ba phatlalatše taba ye. Baapostola ba be ba tseba gore nako ya Paseka e be e batamela. Ba swanetše go ba ba ile ba lemoga gore Jesu o be a nyaka go rotogela Jerusalema pele ga ge Paseka e ka thoma.’

² Ka nako yeo, Jesu le baapostola ba gagwe ba be ba le kua Perea (ka mošola wa Jorodane) leetong la gagwe la mafelelo la go ya Jerusalema. (Mat. 19:1; 20:17, 29; Mar. 10:1, 32, 46) Ge letšatši la pele la kgwedi ya Sejuda ya Nisani le se na go tsebja, Paseka e be e tla ketekwa ka morago ga matšatši a 13, ka morago ga ge letšatši le diketše ka Nisani 14.

3. Ke ka baka la’ng Bakriste ba fagahletše letšatši leo Paseka e bego e ketekwa ka lona?

³ Letšatši la Selalelo sa Morena leo le bago ka letšatši letee le leo Paseka e bego e ketekwa ka lona, le tla ba ka morago ga ge letšatši le sobetše ka April 14, 2014. Letšatši leo e tla ba le le kgethegilego go Bakriste ba therešo le batho bao ba thabelago. Ka baka la’ng? Ka baka la seo re se balago go 1 Bakorinthe 11:23-25 gore: “Jesu bošegong bjo a bego a tla ekwa ka bjona o tšere senkgwa gomme ka morago ga go leboga, a se ngwathaganya a re: ‘Se se bolela mmele wa ka wo o newago ka baka la lena. Dulang le dira se e le go nkgopola.’ A dira se se swanago le ka senwelo.”

4. (a) Ke dipotšišo dife tšeo re ka ipotšišago tšona ka Segopotšo? (b) Re tseba bjang letšatši la Segopotšo sa ngwaga o mongwe le o mongwe? (Bona lepokisi le le rego  “Segopotšo sa 2014.”)

⁴ Ga go pelaelo gore o tla ba gona tiragalong e nnoši yeo Jesu a laetšego balatedi ba gagwe gore ba e gopole ngwaga le ngwaga. Pele letšatši leo le fihla, ipotšiše gore: ‘Ke swanetše go itokišeletša tiragalo yeo bjang? Go tla dirišwa dilo dife? Tiragalo yeo e tla swarwa bjang? Le gona tiragalo  yeo le dilo tšeo di tlago go dirišwa di swanetše go nkgoma bjang?’

5. Jesu o ile a re go lokišetšwe eng bakeng sa Paseka ya mafelelo le baapostola ba gagwe?

⁵ Ge Jesu a be a laela barutiwa ba gagwe gore ba yo lokišetša phapoši yeo ba bego ba tla jela Paseka go yona, ga se a bolela gore ba e kgabiše ka tsela ya maemo; go e na le moo, a ka ba a ile a nyaka phapoši e itekanetšego, e hlwekilego le yeo e bego e tla ba lekana. (Bala Mareka 14:12-16.) Ke moka ba be ba swanetše go lokišetša le dilo tšeo di bego di tla jewa tiragalong yeo, go akaretša senkgwa se se sa omelwago le beine e khwibidu. Ka morago ga go ja Paseka, Jesu o ile a thoma go bolela ka diswantšhetšo tšeo tše pedi.

6. (a) Ka morago ga go ja Paseka, Jesu o ile a re’ng ka senkgwa? (b) Ke senkgwa sa mohuta ofe seo se dirišwago Segopotšong?

⁶ Moapostola Mateo o be a le gona tiragalong yeo gomme ka morago o ile a ngwala gore: “Jesu a tšea senkgwa gomme ka morago ga go kgopela tšhegofatšo, a se ngwathaganya a se nea barutiwa, a re: ‘Tšeang le je.’” (Mat. 26:26) “Senkgwa” seo se be se sa omelwa, ka ge se be se jewa ka Paseka. (Ek. 12:8; Doit. 16:3) Se be se dirilwe ka folouru ya korong le meetse, se sa tšhelwa komelo goba go nokwa ka dilo tša go swana le letswai. Ka ge se be se sa omelwa, se be se ka se kokomoge. E be e le phaphathi, se omeletše e bile go le bonolo go se ngwathaganya. Ge Segopotšo se šetše se le kgauswi, bagolo ba ka kgopela setho sa phuthego gore se apee senkgwa seo ka folouru ya korong le meetse se diriša pane yeo e tšhašitšwego makhura go se nene. (Ge e ba go se na folouru ya korong, se ka apewa ka folouru ya reise, ya garase goba ya mabele a mohuta woo.) Goba go ka dirišwa senkgwa sa Sejuda seo se bitšwago matzoth seo se sa tšhelwago komelo, mae goba dieie.

7. Jesu o boletše ka beine ya mohuta ofe, gona lehono re ka diriša mohuta ofe wa beine Segopotšong?

⁷ Mateo o tšwetše pele ka gore: “[Jesu] a tšea le senwelo gomme ka morago ga ge a lebogile, a ba nea sona a re: ‘Nwang ka moka ga lena.’” (Mat. 26:27, 28) Senwelo seo Jesu a bego a se swere se be se na le beine e khwibidu. (E be e ka se be jusi ya diterebe ka gobane sehla sa diterebe se be se fetile kgale.) Baisiraele ga se ba ka ba diriša beine ge ba be ba eja Paseka ya mathomo kua Egipita, eupša Jesu ga se a ka a ba le bothata bja gore  e dirišwe e le karolo ya Paseka. O ile a ba a diriša e nngwe ya yona Selalelong sa Morena. Ka go re’alo Bakriste ba diriša beine Segopotšong. Ka ge go be go sa hlokagale gore madi a Jesu a tswakwe ka dilo tše itšego gore a be bohlokwa, beine yeo re e dirišago le yona ga se yeo e tswakilwego le brandy goba metswako e mengwe. Re diriša beine e khwibidu e sa tswakwago le selo, yeo re itiretšego yona goba yeo e rekilwego ya go swana le Beaujolais, Burgundy goba Chianti.

8. Ke ka baka la’ng Bakriste ba thabela go tseba seo se bolelwago ke senkgwa le beine?

⁸ Moapostola Paulo o bontšhitše gabotse gore Bakriste ka moka ba be ba swanetše go gopola Selalelo sa Morena, e sego baapostola feela. O ngwaletše badumedigotee le yena ba Korinthe gore: “Ke amogetše go Morena seo le nna ke se fetišeditšego go lena, gore Morena Jesu . . . o tšere senkgwa gomme ka morago ga go leboga, a se ngwathaganya a re: ‘Se se bolela mmele wa ka wo o newago ka baka la lena. Dulang le dira se e le go nkgopola.’” (1 Bakor. 11:23, 24) Ka go re’alo, go fihla le lehono Bakriste ba gopola tiragalo ye e kgethegilego ngwaga le ngwaga e bile ba thabela go tseba seo se bolelwago ke senkgwa le beine.

9. Ke kgopolo efe e fošagetšego yeo ba bangwe ba nago le yona ka senkgwa seo Jesu a se dirišitšego?

⁹ Badumedi ba bangwe ba re Jesu o be a bolela ka tsela ya kgonthe ge a be a re: ‘Wo ke mmele wa ka,’ ka gona ba dumela gore senkgwa se ile sa fetoga nama ya gagwe ka mohlolo. Lega go le bjalo, seo se be se ka se kgonege. * Ka nako yeo, Jesu o be a na le baapostola ba gagwe ba botegago ka nama gomme le senkgwa se se sa omelwago seo ba bego ba tlo se ja se be se le moo pele ga bona. Ka gona Jesu o be a bolela ka tsela ya seswantšhetšo, go etša ge a be a tlwaetše go dira bjalo.—Joh. 2:19-21; 4:13, 14; 10:7; 15:1.

10. Senkgwa seo se dirišwago Selalelong sa Morena se swantšhetša’ng?

 ¹⁰ Senkgwa seo se bego se le pele ga baapostola seo ba bego ba tla tloga ba se ja se be se swantšhetša mmele wa Jesu. Mmele ofe? Nakong e nngwe, bahlanka ba Modimo ba kile ba nagana gore ka ge Jesu a ile a ngwathaganya senkgwa eupša yena a se a ka a robja le lerapo letee, gona senkgwa seo se be se swantšhetša “mmele wa Kriste,” e lego phuthego ya batlotšwa. (Baef. 4:12; Baroma 12:4, 5; 1 Bakor. 10:16, 17; 12:27) Lega go le bjalo, ge nako e dutše e eya ba ile ba lemoga gore mabaka le Mangwalo di bontšha gore senkgwa se swantšhetša mmele wa Jesu, woo a bego a o lokišeleditšwe ke Modimo. Jesu o ile a ‘tlaišega nameng,’ gaešita le go kokotelwa koteng. Ka go re’alo, Selalelong sa Morena, senkgwa se swantšhetša mmele wa nama woo ka wona Jesu a ilego a “rwala dibe tša rena.”—1 Pet. 2:21-24; 4:1; Joh. 19:33-36; Baheb. 10:5-7.

11, 12. (a) Jesu o boletše’ng ka beine? (b) Beine yeo e dirišitšwego Selalelong e swantšhetša’ng?

¹¹ Ka gona se se re thuša go kwešiša seo Jesu a se boletšego ka beine. Re bala gore: “A dira se se swanago le ka senwelo, ka morago ga go ja selalelo a re: ‘Senwelo se se bolela kgwerano e mpsha ka baka la madi a ka.’” (1 Bakor. 11:25) Dibeibele tše dintši di fetoletše temana ye lentšu ka lentšu go swana le phetolelo ya Robert Young ka gore: “Senwelo se ke kgwerano e mpsha mading a ka.” (Mongwalo o sekamego ke wa rena.) Na senwelo seo Jesu a bego a se swere e be e le kgwerano e mpsha? Aowa. Lentšu “senwelo” le be le šupa go seo se bego se le ka gare—beine. Jesu o itše beine e swantšhetša’ng goba e bolela’ng? O itše e swantšhetša madi a gagwe a tšholotšwego.

¹² Ebangeding ya Mareka, Jesu o itše: “Se se bolela ‘madi a ka a kgwerano e mpsha,’ ao a tlago go tšhollwa bakeng sa ba bantši.” (Mar. 14:24) Ee, madi a Jesu a be a tla “tšhollwa bakeng sa ba bantši e le gore ba lebalelwe dibe.” (Mat. 26:28) Ka gona beine e khwibidu e swantšhetša gabotse madi a Jesu a kgonthe. Ka madi ao, re ka lokollwa ka topollo, ra “[lebalelwa] dikarogo tša rena.”—Bala Baefeso 1:7.

13. Hlalosa kamoo segopotšo sa ngwaga le ngwaga sa lehu la Kriste se swarwago ka gona.

¹³ Ge e ba e tla ba e le la mathomo o eba gona Segopotšong le Dihlatse tša Jehofa, ke’ng seo o ka se letelago? Seboka seo se tla swarelwa lefelong le le hlwekilego leo go lona bohle ba tla bego ba dutše ka go iketla gomme ba thabela tiragalo yeo. Mohlomongwe go tla ba go kgabišitšwe ka matšoba, eupša go tla ba go sa kgabišwa ka tsela e feteletšego bjalo ka ge eka ke moketeng. Mogolo yo a swanelegago o tla ahlaahla seo Beibele e se bolelago ka tiragalo yeo ka tsela e kwagalago le ka seriti. O tla thuša bohle bao ba tla bego ba le gona go kwešiša seo Kriste a re diretšego sona. O hwile e le topollo gore re tle re hwetše bophelo. (Bala Baroma 5:8-10.) Seboledi se tla hlalosa dikholofelo tše pedi tše di sa swanego tša ka Beibeleng tšeo Bakriste ba di letetšego.

14. Polelong ya Segopotšo, ke dikholofelo dife tše pedi tšeo di ahlaahlwago?

¹⁴ Kholofelo ya pele ke ya bao ba tlago go buša le Kriste legodimong, e lego palo e nyenyane ya balatedi ba Kriste, go akaretša le baapostola ba gagwe ba botegago. (Luka 12:32; 22:19, 20; Kut. 14:1) Kholofelo ya bobedi ke ya bontši bja Bakriste bao ba hlankelago Modimo ka potego lehono. Ba na le kholofelo ya go phela ka mo go sa felego mo lefaseng paradeiseng e tsošološitšwego. Ka go re’alo thato ya Modimo e tla direga mo lefaseng bjalo ka ge e direga legodimong, e lego selo seo kgale Bakriste ba se rapelela. (Mat. 6:10) E bile Mangwalo a re hlabišetša seetša ka maemo a kgahlišago ao ba tlago go a thabela ka mo go sa felego.—Jes. 11:6-9; 35:5, 6; 65:21-23.

15, 16. Go dirwa’ng ka senkgwa nakong ya Selalelo sa Morena?

¹⁵ Ge polelo e eya mafelelong, seboledi se  tla bolela gore go fihlile nako ya go dira seo Jesu a ilego a re baapostola ba gagwe ba se dire. Bjalo ka ge go boletšwe ka mo godimo, go tla dirišwa diswantšhetšo tše pedi, e lego senkgwa se se sa omelwago le beine e khwibidu. Di ka ba di beilwe tafoleng kgauswi le seboledi. Seboledi se tla bala pego ya Beibele yeo e hlalosago seo Jesu a se boletšego le go se dira ge a be a thea tiragalo yeo. Ka mohlala, go Mateo re bala gore: “Jesu a tšea senkgwa gomme ka morago ga go kgopela tšhegofatšo, a se ngwathaganya a se nea barutiwa, a re: ‘Tšeang le je. Se se bolela mmele wa ka.’” (Mat. 26:26) Jesu o ile a ngwathaganya senkgwa se se sa omelwago gomme a se fetišetša go baapostola bao ba bego ba dutše ka mahlakoreng a gagwe. Sebokeng sa rena ka April 14 o tla bona senkgwa se se sa omelwago seo se šetšego se ngwathagantšwe gomme se beilwe ka dipoleiting.

¹⁶ Go tla dirišwa dipoleiti tše mmalwanyana e le gore bohle ba ka fetišetšwa senkgwa ntle le go senya nako. Ka nako yeo, go ka se dirwe ditirelo tše itšego. Go tla rapelwa thapelo e kopana ke moka gwa fetišwa senkgwa ka thulaganyo, ka go dumelelana le maemo a lefelong la gabo lena. Ke batho ba sego kae feela (goba mohlomongwe gwa hlokwa le o tee) bao ba tlago go ja senkgwa, go etša ge go be go le bjalo diphuthegong tše dintši ge senkgwa se be se fetišwa tiragalong ye ka 2013.

17. Nakong ya Segopotšo, taelo ya Jesu ya mabapi le beine e latelwa bjang?

¹⁷ Ka morago ga moo, seboledi se tla bala seo Mateo a tšwetšego pele go se hlalosa ka gore: “[Jesu] a tšea le senwelo gomme ka morago ga ge a lebogile, a ba nea sona a re: ‘Nwang ka moka ga lena, gobane se se bolela “madi a ka a kgwerano e mpsha,” ao a tlago go tšhollwa bakeng sa ba bantši e le gore ba lebalelwe dibe.’” (Mat. 26:27, 28) E le go latela mohlala woo, go tla rapelwa gape ke moka ‘dinwelo’ tša beine e khwibidu di tla fetišetšwa go bohle bao ba tla bego ba le gona.

18. Ke ka baka la’ng go sa dutše go le bohlokwa gore re be gona Segopotšong le ge go ka ja ba sego kae goba gwa se je motho?

¹⁸ Bontši bja bao ba tla bego ba le gona ba bontšha tlhompho ka go se je goba go nwa ge diswantšhetšo di fetišwa ka gobane Jesu o itše ke feela bao ba tlago go buša le yena Mmušong wa legodimong bao ba swanetšego go ja le go nwa. (Bala Luka 22:28-30; 2 Tim. 4:18) Bohle bao ba tla bego ba le gona ba fo bogela ka tlhompho. Lega go le bjalo, go ba gona Selalelong sa Morena go bohlokwa, ka gobane go bontšha gore re tšeela godimo sehlabelo sa Jesu. Nakong ya Segopotšo, re naganišiša ka ditšhegofatšo tšeo re ka di hwetšago motheong wa sehlabelo sa Jesu sa topollo. Re na le kholofelo ya go ba gare ga “lešaba le legolo” leo le tlago go phologa ‘masetlapelo a magolo’ ao a tlago. Bao ke barapedi bao ba tla bego ba “hlatswitše diaparo tša bona tše telele ba di šweufatša mading a Kwana.”—Kut. 7:9, 14-17.

19. Ke’ng seo o ka se dirago go itokišeletša go ba gona Selalelong sa Morena le go holwa ke sona?

¹⁹ Dihlatse tša Jehofa lefaseng ka bophara di itokišeletša tiragalo ye e kgethegilego. Dibeke tše mmalwa pele ga moo, re tlo tšea karolo lesolong la go laletša batho ba bantši ka mo go ka kgonegago gore ba be gona. Go oketša moo, ge Segopotšo se le kgauswi, ba bantši ba rena re tlo bala dipego tša ka Beibeleng tša mabapi le seo Jesu a se dirilego le seo se diragetšego ka ona matšatši ao ka 33 C.E. Re tlo rulaganya maemo a rena go kgonthišetša gore re ba gona. Go bohlokwa kudu gore re fihle ka nako pele ga kopelo ya go bula le thapelo e le gore re kgone go amogela baeng le go kwa lenaneo ka moka. Ka moka ga rena, ditho tša phuthego le baeng, re tla holwa kudu ke go phetla Dibeibele tša rena ge polelo e dutše e tšwela pele. Sa bohlokwa kudu, go ba gona Segopotšong go tla bontšha gore re tloga re leboga sehlabelo sa Jesu e bile go tla bontšha gore re kwa taelo ya gagwe yeo e rego: “Dulang le dira se e le go nkgopola.”—1 Bakor. 11:24.