Hlankela Jehofa o sa Šitišwe ke Selo
‘Maria o ile a theetša lentšu la Jesu. Mareta yena o be a šitišwa ke go dira mediro e mentši.’ —LUKA 10:39, 40.
DIKOPELO: 94, 134
1, 2. Ke ka baka la’ng Jesu a be a rata Mareta, eupša ke phošo efe yeo Mareta a ilego a e dira go bontšha gore o be a se a phethagala?
GE O nagana ka kgaetšedi ya Latsaro e lego Mareta, o nagana gore e be e le motho wa mohuta mang? Beibele e bontšha gore Mareta e be e le mogwera yo mogolo wa Jesu, e bile e re Jesu o be a mo rata. Ke therešo gore e be e se mosadi a nnoši yoo Jesu a bego a mo rata le go mo hlompha. Ka mohlala, ngwanabo Mareta e lego Maria, le yena e be e le mogwera yo mogolo wa Jesu. Le gona Jesu o be a rata mmagwe e lego Maria. (Johane 11:5; 19:25-27) Bjale ke ka baka la’ng Jesu a be a rata Mareta?
2 Jesu o be a rata Mareta ka gobane o be a na le botho le moya wa go fa, e bile a šoma ka thata. Eupša sa bohlokwa kudu, Jesu o be a mo ratela tumelo ya gagwe e tiilego. O be a dumela dilo ka moka tšeo Jesu a bego a di ruta, e bile o be a sa belaele gore Jesu e be e le Mesia yo a holofeditšwego. (Johane 11:21-27) Lega go le bjalo, Mareta o be a se a phethagala. O be a dira diphošo go swana le rena ka moka. Ka mohlala, ka letšatši le lengwe ge Jesu a be a ba etetše, Mareta o ile a kgopišwa ke ngwanabo e lego Maria gomme a botša Jesu gore a mo phošolle. Mareta o ile a re: “Morena, na ga o na taba ge ngwanešo a ntlogetše ke dira dilo ke nnoši? . . . Mmotše gore a nthuše.” (Bala Luka 10:38-42.) Ke ka baka la’ng Mareta a ile a bolela mantšu ao, gona re ka ithuta’ng karabong ya Jesu?
MARETA O BE A ŠITIŠWA KE DILO TŠE ITŠEGO
3, 4. Ke’ng seo Maria a ilego a se dira seo se ilego sa kgahla Jesu, gona Mareta o ile a ithuta’ng go seo? (Bona seswantšho seo se lego mathomong a sehlogo.)
3 Jesu o ile a leboga kudu gore Mareta le Maria ba mo laleditše legaeng la bona, ka gona o be a nyaka go diriša nako yeo go ba ruta ditherešo tša bohlokwa. Gateetee Maria o ile a dula kgauswi le yena, “a theetša lentšu la gagwe.” O be a nyaka go ithuta dilo ka moka tšeo a bego a ka ithuta tšona go Morutiši yo yo Mogolo. Mareta le yena nkabe a ile a kgetha go theetša Jesu. E bile Jesu nkabe a ile a mo reta gore o tlogetše dilo tšeo a bego a di dira gore a tle a mo theetše.
4 Eupša Mareta o be a šitišwa ke dilo tše itšego. O be a swaregile ka go apeela Jesu dijo le go dira dilo tše dingwe tše dintši gore Jesu a ikwe a le gae ga mahlaku. Ge a bona gore Maria ga a mo thuše, o ile a galefa gomme a llela go Jesu. Jesu o be a tseba gore Mareta o leka go dira dilo tše dintši, ka gona a re go yena ka botho: “Mareta, Mareta, o belaela le go tshwenyega ka dilo tše dintši.” Jesu o ile a botša Mareta gore dijo tše bonolo, mohlomongwe tše sego kae, di tla ba di lekane. Ke moka o ile a reta Maria ka ge a ile a theetša dithuto tša gagwe ka kelohloko. O ile a re: “Maria yena o kgethile kabelo e botse gomme a ka se ke a e amogwa.” Go ka direga gore Maria o ile a lebala seo a se jelego letšatšing leo, eupša ga go pelaelo gore ga se a ka a lebala dilo tšeo a ithutilego tšona go Jesu le tsela yeo a ilego a mo reta ka yona. Ka morago ga nywaga ya ka godimo ga e 60, moapostola Johane o ile a ngwala gore: “Jesu o be a rata Mareta le ngwanabo.” (Johane 11:5) Mantšu a a bontšha gore Mareta o ile a amogela phošollo ya Jesu e lerato gomme a hlankela Jehofa ka potego bophelo ka moka.
5. Ke ka baka la’ng lehono go le thata le go feta go dula re swaregile ka dilo tša bohlokwa kudu, gona re tlo araba potšišo efe?
5 Re a tseba gore lehono go na le dilo tše dintši tšeo di ka re šitišago go hlankela Jehofa go feta mehleng ya ge Beibele e sa ngwalwa. Tokollo ya Morokami wa Seisemane wa September 15, 1958 e ile ya lemoša bana babo rena le dikgaetšedi gore ba se ke ba dumelela thekinolotši e ba šitiša go hlankela Jehofa. Gaešita le mehleng yeo, go bonala eka letšatši le letšatši go be go eba le selo se itšego se sefsa seo se bego se ka ba šitiša. Dilo tša go swana le dimakasine tše di gogelago, radio, dimobi le thelebišene di be di šetše di ratwa kudu. Morokami woo o ile wa bolela gore ge re dutše re batamela bofelo bja tshepedišo ye, “ditšhitišo di tlo oketšega.” Lehono, go feta le ge e le neng pele, go na le dilo tše dintši kudu tšeo di ka re šitišago. Re ka dira’ng gore re ekiše Maria kutšwanyana gomme re dule re swaregile ka go hlankela Jehofa?
O SE KE WA DIRIŠA LEFASE KA MO GO TLETŠEGO
6. Batho ba Jehofa ba dirišitše thekinolotši bjang?
6 Batho ba Jehofa ba be ba dutše ba diriša thekinolotši ya lefase go bolela ditaba tše dibotse. Ka mohlala, nakong ya ntwa ya pele ya lefase le ka morago ga yona, ba ile ba bontšha batho filimi ya “Photo-Drama of Creation.” Ka go diriša diselaete le difilimi tše dikopana tša mebala e kgahlišago le medumo, ba ile ba tsebatša ditaba tše dibotse go batho ba dimilione dinageng tše dintši. Karolo ya mafelelo filiming ya “Photo-Drama” e be e hlalosa mehla ya khutšo ya ge Jesu Kriste a tla be a buša lefase. Ka morago, batho ba Jehofa ba ile ba diriša radio go gaša molaetša wa Mmušo wa Modimo bathong ba dimilione lefaseng ka moka. Lehono re diriša dikhomphutha le Inthanete go botša batho kae le kae ditaba tše dibotse, gaešita le mafelong ao a lego lekatana.
7. (a) Ke ka baka la’ng go diriša lefase ka mo go tletšego go le kotsi? (b) Re swanetše go itlhokomela kotsing efe? (Bona mongwalo wa ka tlase.)
7 Beibele e re lemoša gore re se ke ra diriša lefase ka mo go tletšego. Se se akaretša le go fetša nako e ntši dilong tša lefase le. (Bala 1 Bakorinthe 7:29-31.) Tše dingwe tša dilo tšeo ga se gore di fošagetše, eupša di ka re jela nako. Ka mohlala, re ka ipshina ka ditlošabodutu, go bala dipuku, go bogela thelebišene, go etela mafelo ao re a ratago, go ya mabenkeleng le go nyaka go tseba ka dilo tša sebjalebjale tša elektroniki goba dilwanalwana. Ba bantši ba rata go ngwalelana melaetša Inthaneteng, go romelana di-sms le di e-mail, goba go dula ba nyaka go tseba ka ditaba tša gona bjale tša dipapadi. Eupša ba bangwe ba ka fetoga makgoba a dilo tše. * (Bona mongwalo wa ka tlase.) (Mmoledi 3:1, 6) Ge e ba re fetša nako e ntši re dira dilo tšeo di sego bohlokwa, re ka šala re se na nako e lekanego ya go dira dilo tša bohlokwa kudu, e lego go hlankela Jehofa.—Bala Baefeso 5:15-17.
8. Ke ka baka la’ng re sa swanela go rata dilo tša lefase?
8 Sathane o dira sohle se a ka se kgonago gore re rate dilo tša lefase le go re šitiša go hlankela Jehofa. O ile a dira se lekgolong la pele la nywaga, gomme mehleng yeno o se dira le go feta. (2 Timotheo 4:10) Ka gona re swanetše go dula re itlhahloba go bona gore re ikwa bjang ka dilo tša lefase gomme re dire diphetogo ge e ba go swanetše. Beibele e re re se ke ra rata dilo tša lefaseng. Go e na le moo, re swanetše go dula re rata Jehofa kudu. Ge re ka dira bjalo, go tla ba bonolo gore re kwe Jehofa le go dula re le kgauswi le yena.—1 Johane 2:15-17.
DULA O SWAREGILE KA DILO TŠA BOHLOKWA KUDU
9. Jesu o rutile barutiwa ba gagwe gore ba swarege ka’ng, gona o beile mohlala bjang tabeng yeo?
9 Go etša ge Jesu ka botho a rutile Mareta gore a se ke a šitišwa ke dilo tše dintši, o ile a ruta barutiwa ba gagwe thuto e swanago. O ile a ba kgothaletša gore ba dule ba swaregile ka go hlankela Jehofa le go bolela ka Mmušo wa gagwe. (Bala Mateo 6:22, 33.) Jesu ka boyena o beile mohlala o mobotse tabeng ye. O be a se na dilo tše dintši, le gona o be a se na ntlo goba mašemo.—Luka 9:58; 19:33-35.
10. Jesu o re beetše mohlala ofe o mobotse?
10 Jesu ga se a ka a dumelela selo le ge e le sefe se mo šitiša modirong wa boboledi. Ka mohlala, e se kgale a thomile modiro wo, lešaba kua Kaperenaume le ile la nyaka gore a fetše matšatši a mangwe motseng woo. O ile a dira’ng? O ile a dula a swaregile modirong wa gagwe. O ile a re: “Le metseng e mengwe ke swanetše go bolela ditaba tše dibotse tša Mmušo wa Modimo, gobane ke sona se ke se rometšwego.” (Luka 4:42-44) Jesu o ile a sepela maeto a matelele a bolela ditaba tše dibotse le go ruta batho ba bantši ka mo go ka kgonegago. O be a phethagetše, eupša o be a fela a lapa gomme a nyaka nako ya go khutša ka gobane o be a šoma ka thata.—Luka 8:23; Johane 4:6.
Jesu o re rutile gore ge e ba re ka swarega ka go ikgobelela dilo, re ka šitišega go hlankela Modimo
11. Jesu o ile a dira’ng ge monna yo a itšego a be a mo mmotša ka bothata bja gagwe? Jesu o ile a ruta barutiwa ba gagwe thuto efe?
11 Nakong e nngwe ge Jesu a be a ruta barutiwa ba gagwe thuto e itšego ya bohlokwa, monna yo mongwe o ile a mo tsena ganong gomme a re: “Morutiši, botša ngwanešo gore a arolelane bohwa le nna.” Jesu ga se a ka a leka go rarolla bothata bja monna yo. Ga se a ka a dumelela seo se mo šitiša go ruta barutiwa ba gagwe. Ge e le gabotse, o ile a diriša sebaka seo go ba ruta gore ge ba ka swarega ka go ikgobelela dilo, ba ka šitišega go hlankela Modimo.—Luka 12:13-15.
12, 13. (a) Jesu o ile a dira’ng seo se ilego sa kgahla Bagerika ba itšego kua Jerusalema? (b) Jesu o ile a arabela bjang ge Filipi a be a mmotša gore a tle a kopane le Bagerika bao?
12 Jesu o ile a gateletšega kudu matšatšing a mafelelo a bophelo bja gagwe mo lefaseng. (Mateo 26:38; Johane 12:27) O be a tseba gore o tlo tlaišwa o šoro le go hwa. E bile o be a tseba gore o sa na le mošomo o montši wo a swanetšego go o dira pele a ka hwa. Ka mohlala, ka Sontaga sa Nisani 9, o ile a tsena Jerusalema a nametše pokolo. Lešaba le ile la mo amogela e le Kgoši ya lona. (Luka 19:38) Letšatšing le le latelago, ka sebete Jesu o ile a raka banna ba megabaru bao ba bego ba rekiša dilo tempeleng ka theko e kgolo gomme ba hlalefetša batho.—Luka 19:45, 46.
13 Bagerika ba bangwe, bao ba bego ba tlile Jerusalema go tlo bina Paseka, ba ile ba bona seo Jesu a se dirilego gomme ba kgahlwa kudu ke seo. Ke moka ba ile ba botša moapostola Filipi gore ba nyaka go bona Jesu. Eupša morero wa Jesu e be e se go leka go hwetša batho bao ba bego ba ka mo thekga le go mo šireletša manabeng a gagwe. O be a tseba seo se lego bohlokwa kudu. O ile a dula a swaregile ka seo Jehofa a bego a mo rometše go se dira, e lego go fana ka bophelo bja gagwe gore e be sehlabelo. Ka gona o ile a gopotša barutiwa ba gagwe gore kgauswinyane o tlo hwa le gore bohle bao ba mo latelago le bona ba swanetše go ikemišetša go gafa maphelo a bona. O ile a re: “Yo a ratago moya wa gagwe o a o bolaya, eupša yo a hloyago moya wa gagwe lefaseng le, o tla o šireletša bakeng sa bophelo bjo bo sa felego.” Eupša Jesu gape o ile a holofetša barutiwa ba gagwe gore ‘Tatagwe o tla ba godiša’ le go ba nea bophelo bjo bo sa felego. Filipi o be a ka botša Bagerika bao molaetša wo o kgothatšago.—14. Gaešita le ge Jesu a be a etiša pele modiro wa boboledi bophelong bja gagwe, ke’ng seo a bego a kgonthišetša gore o a se dira?
14 Ge Jesu a be a le mo lefaseng, modiro wa gagwe o mogolo e be e le go bolela ditaba tše dibotse. Gaešita le ge a ile a swarega kudu ka go bolela ditaba tše dibotse, o be a sa fo dula a naganne ka mošomo. Ka mohlala, o ile a ya lenyalong le lengwe, moo a ilego a fetoša meetse gore e be beine e bose kudu. (Johane 2:2, 6-10) Le gona o ile a thabela dijo magaeng a bagwera ba gagwe le magaeng a ba bangwe bao ba bego ba rata molaetša wo a bego a o bolela. (Luka 5:29; Johane 12:2) Sa bohlokwa kudu ke gore Jesu gantši o be a ipha nako ya go rapela, ya go naganišiša le ya go khutša.—Mateo 14:23; Mareka 1:35; 6:31, 32.
‘APOLA BOIMA BJO BONGWE LE BJO BONGWE’
15. Moapostola Paulo o boletše gore Bakriste ba swanetše go dira’ng, gona o re beetše mohlala ofe o mobotse tabeng yeo?
15 Moapostola Paulo o boletše gore Bakriste ba swana le boramabelo bao ba kitimago monabo o motelele gomme a re e le gore ba fetše lebelo leo, ba swanetše go tlogela selo le ge e le sefe seo se ka ba šitišago go kitima gabotse goba sa dira gore ba kgaotše go kitima. (Bala Baheberu 12:1.) Paulo ka boyena o re beetše mohlala o mobotse tabeng ye. Nkabe a ile a ba moetapele wa bodumedi wa Mojuda wa go huma le wa go tuma, eupša o ile a tlogela dilo tšeo ka moka e le gore a swarege ka “dilo tše bohlokwa kudu.” O ile a šoma ka thata modirong wa boboledi gomme a ya mafelong a mantši, go akaretša Siria, Asia Minor, Matsedonia le Judea. Paulo o ile a dula a naganne ka moputso wo a bego a tlo o hwetša wa go phela ka mo go sa felego legodimong. O itše: “Ke lebala dilo tša morago gomme ke obelela dilo tša pele, ke phegelela pakaneng ya go hwetša moputso.” (Bafilipi 1:10; 3:8, 13, 14) Paulo o be a se a nyala, gomme seo se ile sa mo thuša “go ineela go Morena ka mehla ka ntle le tšhitišo.”—1 Bakorinthe 7:32-35.
Paulo o ile a tlogela mošomo wa maemo e le gore a swarege ka “dilo tše bohlokwa kudu”
16, 17. Go sa šetšwe gore re lenyalong goba ga re lenyalong, re ka ekiša bjang mohlala wa Paulo? Mark le Claire ba dirile se bjang?
16 Go swana le Paulo, ba bangwe ba bahlanka ba Jehofa lehono ba kgetha go se tsene lenyalong e le gore ba kgone go dira mo gontši tirelong ya Jehofa. (Mateo 19:11, 12) Gantši batho bao ba sego lenyalong ga ba na maikarabelo a mantši a lapa go swana le bao ba lego lenyalong. Eupša go sa šetšwe gore re lenyalong goba ga re lenyalong, ka moka ga rena re swanetše go “[apola] boima bjo bongwe le bjo bongwe” bjoo bo ka re šitišago go hlankela Jehofa. Re ka swanelwa ke go fetoša tsela yeo re phelago ka yona e le gore re se senye nako dilong tše di sego bohlokwa gomme re dire mo go oketšegilego tirelong ya Jehofa.
17 Ka mohlala, Mark le Claire, bao ba goletšego kua Wales, ba thomile go bula madibogo gateetee ge ba fetša sekolo. Ka morago ga gore ba nyalane, ba ile ba tšwela pele e le babulamadibogo. Eupša ba be ba nyaka go dira mo go oketšegilego tirelong ya Jehofa. Mark o re: “Re ile ra nolofatša maphelo a rena gape ka go rekiša ntlo ya rena ya diphapoši tše tharo tša go robala le ka go se sa šoma ka nakwana e le gore re kgone go tsenela modiro wa go thuša ka go aga dinageng dišele.” Nywageng e 20 e fetilego, Mark le Claire ba kgonne go ya dikarolong tše dintši tša Afrika ba thuša ka go aga Diholo tša Mmušo. Ka dinako tše dingwe ba be ba hloka tšhelete, eupša le ka mohla Jehofa ga se a ka a ba lahla. Claire o re: “Go fetša letšatši le lengwe le le lengwe re hlankela Jehofa go re thabiša kudu. E bile re tšamile re eba le bagwera ba bantši ditikologong tšeo re hlanketšego go tšona, ga re hloke selo. Dilo tšeo re di tlogetšego di ka se tsoge di lekane le lethabo leo le tlišwago ke go hlankela Jehofa ka nako e tletšego.” Bahlanka ba bantši bao ba lego tirelong ya nako e tletšego le bona ba ikwa ka tsela e swanago. *—Bona mongwalo wa ka tlase.
18. Re ka ipotšiša dipotšišo dife?
18 Na o ikwa o ka ba mafolofolo kutšwanyana tirelong ya Jehofa? Na go na le dilo tšeo di go šitišago go dira dilo tše bohlokwa kudu? Ge e ba go le bjalo, o ka dira’ng? Mohlomongwe o ka kaonefatša tsela yeo o balago ka yona le go ithuta Beibele. Sehlogo se se latelago se tla hlalosa kamoo o ka dirago seo ka gona.
^ par. 7 Bala sehlogo se se rego, “Mang le Mang yo a se Nago Temogo o Dumela Mantšu ka Moka.”
^ par. 17 Bala le phihlelo ya Hadyn le Melody Sanderson sehlogong se se rego, “Go Tseba se se Lokilego le go se Dira” (ka go Morokami wa March 1, 2006). Ba be ba na le kgwebo e atlegilego kudu kua Australia, eupša ba e tlogela e le gore ba tsenele tirelo ya nako e tletšego. Bala phihlelo ye gomme o kwe seo se ilego sa direga ka morago ga gore ba hloke tšhelete ge e be e le baromiwa kua India.