Na go a Kgonega go ba le Tumelo go Mmopi?

“GE KE be ke nagana ka kgonagalo ya go ba gona ga Mmopi, ke be ke galefa ge ke nagana gore go ka ba go na le motho yo a nago le matla a go thibela tlaišego ya batho eupša a se a ikemišetša go a diriša!” Mantšu ao a boletšwe ke yo e kilego ya ba moila-modimo yoo a bego a lahlegetšwe ke ditho tša lapa Polaong e Sehlogo. E be e se yena feela yo a ikwago ka tsela yeo.

Ge ba lebeletšane le bošoro bjo bo šiišago, ba bantši ba thatafalelwa ke go dumela go Modimo, goba ba leka go ikhomotša ka kgopolo ya gore Modimo ga a gona. Go na le mabaka afe a magolo ao a dirago gore batho ba bangwe ba se ke ba dumela? Na batho ba ka phela gakaone ntle le Modimo goba bodumedi, bjalo ka ge ba bangwe ba nagana? Na go a kgonega gore moila-modimo a age tumelo ya go dumela go Mmopi yo lerato?

Go Palelwa ga Bodumedi

Ge e le gabotse, sebaki se segolo sa boila-modimo ke bodumedi. Radihistori Alister McGrath o hlalosa ka gore: “Selo se segolo seo se šušumeletšago batho go ba baila-modimo ke go ikwa ba swanetše go itlošalanya le bobe gotee le go palelwa ga madumedi a rulagantšwego.” Bodumedi gantši bo lebelelwa e le sebaki sa dintwa le bošoro. Moila-modimo le radifilosofi yo a bitšwago Michel Onfray o nagana mabapi le kgonagalo ya gore puku e tee ya bodumedi e tutuetše mehuta e mebedi ya batho, o mongwe o “fišegela bokgethwa,” gomme o mongwe o “dira ditiro tša go swara batho ka sehlogo”—botšhošetši.

Batho ba bantši ba na le dikgopolo tše sa kgahlišego tša ge e be e sa le batho ba bodumedi. Nakong ya tirelo ya gagwe ya tša bohlabani, Bertil, lesogana la Sweden, o ile a kwa moruti wa mašole a lokafatša bošoro ka go bolela ka temošo ya Jesu ya gore bao ba tšeago tšhoša ba tla hwa ka tšhoša. Moruti yoo wa mašole o ile a bea mabaka ka gore go swanetše go ba le motho yoo a hwidinyago tšhoša yeo, ka gona lešole le swanetše go ba mohlanka wa Modimo!—Mateo 26:52. *

Bernadette, yoo tatagwe a ilego a bolawa Fora ntweng ya bobedi ya lefase, o gopola a galefišwa ke mantšu a moruti lehung la motswala’gwe wa nywaga e meraro, a gore: “Modimo o biditše ngwana yo gore a tle a be morongwa.” Bernadette ka morago o ile a belega ngwana yo a golofetšego, gomme kereke ga se ya ka ya mo kgothatša le lebakeng leo.

Ciarán, yoo a gotšego nakong ya bošoro kua Leboa la Ireland, o ile a hlanoga ka baka la thuto ya mollo wa dihele. O be a e-hlwa a bolela gore o hloile Modimo le ge e le ofe yo a ikarabelago ka bokgopo bjo bjalo e bile a hlohla Modimo ka gore a mo otle, ge e ba A le gona. Ciarán ga se yena feela yo a hlanogilego ka baka la dithuto tše bjalo tše šoro tša kereke. Ge e le gabotse, dithuto tša kereke di ka ba di thuletše thuto ya tlhagelelo tsela. Go ya ka Alister McGrath, e be e le “go se rate” ga Darwin thuto ya mollo wa dihele—e sego tumelo ya tlhagelelo—moo go ilego gwa tsoša dipelaelo ka monaganong wa gagwe mabapi le go ba gona ga Modimo. McGrath gape o bolela ka “go nyama mo go tseneletšego [ga Darwin] ka baka la lehu la morwedi wa gagwe.”

Go ba bangwe, go ba motho wa bodumedi go swana le go hloka kgopolo le bogafsi. Irina, yoo a bego a šišimišitšwe ke dithero tše se nago mohola le dithapelo tše boa-boeletšwago tša bodumedi, o anega ka gore: “Ke be ke bona eka batho ba bodumedi ba be ba sa nagane.” Louis, a tennwe ke ditiro tša tšhollo ya madi tšeo di bego di tšwetšwa pele ke bao ba fišegelago bodumedi, o ile a tšea boemo bjo bo fapanego ka mo go feletšego: “Ka morago ga go mpontšha lehlakore la bjona leo le lešago bodutu ka nywaga e mentši, bodumedi bo ile bja nkutollela lehlakore la bjona leo le tšhabišago dinamana tša mmele. Ke ile ka hloya madumedi ka moka o šoro.”

 Na go ka Phelwa Gakaone Ntle le Modimo?

Ka gona, ga go makatše gore batho ba bantši ba lebelela bodumedi e le bjona bo šitišago batho go ba le tšwelopele le khutšo. Ba bangwe e bile ba ipotšišitše ge e ba batho ba ka phela gakaone ntle le Modimo gotee le bodumedi. Lega go le bjalo, na go gana kgopolo ya bodumedi ka kakaretšo ka tsela yeo go ka baka mathata?

Radifilosofi wa lekgolong la bo-18 la nywaga Voltaire o be a ganetša ka go tia tshwaro-mpe ya kereke e gobogilego ya mehleng ya gagwe. Lega go le bjalo, o be a dumela gore go na le Motho yo a Phagamego yoo e lego mothopo wa maikwelo a rena a boitshwaro. Ka morago, radifilosofi wa Mojeremane Friedrich Nietzsche o ile a bolela phatlalatša gore Modimo o hwile, eupša o be a boifa ka baka la go se be gona ga ditekanyetšo tša boitshwaro le kgobalo yeo e ka bakwago ke dikgopolo tša boila-modimo. Na dipoifo tše bjalo di be di lokafatšwa?

Mongwadi Keith Ward o bolela gore ge batho ba tsena mehleng e tlwaelegilego, go ba sehlogo ga se gwa ka gwa fokotšega eupša go e na le moo “go fihlile bokgoleng bjoo bo sa kago bja naganwa.” Le gona, diteko tša boila-modimo ga se tša lokolla batho mafokoding a bona a tlhago, a bjalo ka kgobogo le go fela pelo. Ditherešo tše di dirile gore batho ba bantši ba naganago, gaešita le baila-modimo, ba lemoge gore go dumela go Modimo go na le mehola ya boitshwaro.

Keith Ward o gatelela tutuetšo e holago ya go dumela go Modimo, ka gore: “Tumelo e tlaleletša go nyakega ga ka mehla ga boitshwaro, boikarabelo bja go hlokomela lefase leo Modimo a le hlotšego.” Dinyakišišo tše mmalwa tša morago bjale di bontšhitše gore lerato le se nago boithati le a oketšega madumeding. Lerato le se nago boithati, ka morago, le feleletša ka go tliša tekanyo e itšego ya kgotsofalo. Dikutollo tše bjalo di tiišetša mohola wa molao wa motheo woo o beilwego ke Jesu o rego: “Go na le lethabo le legolo go neeng go feta go amogeleng.”—Ditiro 20:35.

Yo e kilego ya ba moila-modimo gape e le modirela-leago o ile a kgahlwa ke tsela yeo ka yona Beibele e kgonago go tutuetša maphelo. O itše: “Ka ge ke feditše nywaga e mentši, ke leka go thuša batho ke sa atlege, go fetoša boitshwaro bja bona bjoo bo bego bo se bja lokela bona le ba bangwe, ke ile ka lemoga ka mo go kgahlišago ka gona go bona kamoo batho ba ka fetogago ka gona gomme ba ba batho ba bakaone. Ke ile ka ba ka lemoga gore ba be ba fetogela sa ruri.”

Lega go le bjalo, go ya ka baila-modimo ba bangwe, go dumela go Modimo go tšweleditše dipolao tše kgolo le dintwa go e na le toko le lerato le se nago boithati. Ba ka lemoga gore tumelo e na le mafelelo a mabotse go ba bangwe, eupša bona ba tšwela pele e le baswaya-diphošo ba bagolo. Ka baka la’ng?

Dibaki tše Dingwe tša go se Dumele

Ba bantši ba rutwa gore tlhagelelo ke therešo e nago le bohlatse. Ka mohlala, Anila o ile a rutwa kua Albania ya boila-modimo. O anega ka gore: “Sekolong, re ile ra rutwa gore go dumela go Modimo go be go bontšha bjana le go se hlabologe. Ke be ke dula ke ithuta dilo tše di kgahlišago ka dimela le bophelo bja diphedi, eupša ke be ke re tšohle di tšweleditšwe ke tlhagelelo, ka ge se se be se dira gore re bonagale eka re dumelelana le dikgopolo tša thutamahlale.” Lehono o dumela gore “bohlatse bjo bo bego bo newa bo be bo swanetše go dumelwa ntle le dipotšišo.”

 Kgalefo e ka ba tšhitišo go ba bangwe. Dihlatse tša Jehofa gantši di kopana le boemo bjo bja kgopolo ge ba e-ya ka ntlo le ntlo, ba bolela ka kholofelo e tšwago Beibeleng. Bertil, yo go boletšwego ka yena pejana, o ile a etelwa ka tsela e bjalo ke mofsa wa Hlatse. Bertil o gopola a ipotša gore: ‘Mo-fišegela-thoko wa batho. O tlile lefelong le le fošagetšego!’ O re: “Ke ile ka mo dumelela go tsena gomme ka mmontšha kamoo ke galefetšego Modimo, Beibele le bodumedi ka gona.”

Gus, yo a tšwago Scotland, o be a tshwenywa ke go hloka toka. Mathomong, o be a e-na le manganga e bile a sa amogele dipoledišanong tša gagwe le Dihlatse tša Jehofa. O ile a botšiša dipotšišo tše swanago le tšeo di botšišitšwego ke moporofeta wa Moheberu e lego Habakuku, yo a botšišitšego Modimo a re: “O re’ng Ò ntesa kè lebane le bobe? O dula Ò bôna kè hlaka?”—Habakuku 1:3.

Ke kgale batho ba tshwenywa ke go nagana gore Modimo ga a na taba le bokgopo. (Psalme 73:2, 3) Simone de Beauvoir, mongwadi wa Mofora, o kile a bolela gore: “Go be go le bonolo go nna go nagana gore lefase ga le na mmopi go e na le go nagana ka mmopi yoo lefase le tletšego ka dilo tša go ganetša go ba gona ga gagwe.”

Lega go le bjalo, na taba ya gore madumedi a mantši a palelwa ke go hlalosa dikganetšo tšeo e ra gore ga go na tlhaloso? Gus o boletše gore mafelelong o ile a hwetša “tlhaloso e kgotsofatšago ya lebaka leo ka lona Mmopi yo matla-ohle a swanetšego go dumelela tlaišego ya batho ka lebakanyana.” O itše, woo “e be e le mogato o bohlokwa kudu go nna.” *

Batho ba bangwe bao ba ipolelago gore ke baila-modimo ge e le gabotse ba ka no ba ba e-na le dipelaelo ka tlhagelelo, ba ka bona gore ba na le senyakwa sa moya, e bile ba ka ba ba rapela. Anke re boneng seo se dirilego gore baila-modimo ba bangwe le ma-agnostic ba nagane ka mo go tseneletšego ka taba ye le go feleletša ba hlagoletše tswalano ya kgaufsi le Mmopi wa bona.

Ke Eng Seo se ba Thušitšego Gore ba Dumele go Mmopi?

Le diriša bohlale bja tlhago, lesogana leo le ilego la etela Bertil le ile la mmontšha gore go na le phapano e kgolo kudu magareng ga Bokriste bja therešo le madumedi a batho bao e lego Bakriste ka leina feela. Bertil o hlalosa seo se mo  kgomilego, seo se sa ganetšegego mabapi le go ba gona ga Mmopi, ka gore: “Ke kgahlilwe ke go se fele pelo ga gagwe go sa šetšwe bohlogo-thata bja-ka. . . . O ile a dula a išitše maswafo fase, gomme o be a dula a ntlela le dikgatišo e bile a lokišeditše gabotse.” *

Svetlana, yo a bego a tutueditšwe ke tlhagelelo le Bokomanisi, o be a kgodišitšwe gore ke batho ba thata feela bao ba tlago go phologa. Lega go le bjalo, o be a tshwenywa ke kgopolo ye e šoro ya mabapi le bophelo. Seo a ithutilego sona sekolong sa tša kalafo se mo gakantšhitše le go feta: “Nakong ya dithuto tša boila-modimo, re be re ithuta gore ke batho ba thata feela bao ba tlago go phologa. Eupša thutong ya tša kalafo, re be re rutwa gore re swanetše go thuša ba fokolago.” O ile a ba a ipotšiša lebaka leo ka lona batho, bao go thwego ba be ba tšweletše ditšhweneng ka tlhagelelo, ba bego ba tlaišwa ke mathata a maikwelo ao a bego a sa tlaiše ditšhwene. Ditlhaloso tša dikganetšano tše di ile tša tšwa mothopong woo ke bego ke se ka o letela: “Makgolo wa-ka o ntlhaloseditše go tšwa ka Beibeleng gore go se phethagale ga rena ke gona go re bakelago maikwelo a fošagetšego.” Svetlana o ile a ba a imologa ge a be a hwetša karabo ya Beibele ya dipotšišo tše bjalo ka ya lebaka leo ka lona batho bao ba botegago ba tlaišega.

Leif, yo a tšwago Scandinavia, o be a dumela ka go tia go tlhagelelo gomme a lebelela Beibele e le puku ya dinonwane. Lega go le bjalo, letšatši le lengwe mogwera o ile a mmotšiša mabapi le dilo tšeo a bego a di kgolwa, ka gore: “Na o lemoga gore o fo ba o boeletša seo ba bangwe ba se boletšego, gomme o sa tsebe selo ka Beibele?” Ge a hlalosa kamoo mantšu ao a ilego a mo kgoma ka gona, Leif o re: “Ke ile ka lemoga gore ga se ka ka ka ipotšiša dipotšišo mabapi le tlhagelelo, eupša ke be ke e amogetše. . . . Ke nagana gore gare ga dilo tše dingwe tsebo ya boporofeta bja Beibele le diphethagalo tša bjona e ka thuša moila-modimo go thoma go nagana.”—Jesaya 42:5, 9.

Ciarán, yoo go boletšwego ka yena pejana, o be a notšwe mooko ke nywaga e mentši yeo a e feditšego dipolitiking. Ge a be a nagana ka bophelo, o ile a nagana ka se: Ke Modimo yo matla le yo lerato feela yo a ka rarollago mathata a lefase le go mmontšha tsela ya go tšwa masetlapelong a gagwe. O ile a tsetsela ka gore: ‘Joo nna, ruri ke duma go hwetša Modimo yo bjalo.’ Ge a be a gateletšegile kudu, o ile a rapela ka gore: “Ge e ba o le gona e bile o nkwa, mpontšhe ka tsela e itšego gomme o mpontšhe tsela ya go tšwa masetlapelong a-ka le bohlokong bjo bo tlaišago moloko wa batho.” Matšatši a sego kae ka morago, yo mongwe wa Dihlatse tša Jehofa o ile a kokota mojakong wa gagwe. Hlatse e ile ya hlalosa gore Beibele e ruta mabapi le tutuetšo e kgopo yeo e tutuetšago mebušo ya batho. (Baefeso 6:12) Tlhaloso ye e be e dumelelana le seo Ciarán a bego a se bona gomme ya tsoša kganyogo ya gagwe ya go nyaka go tseba. Ka morago ga go ithuta Beibele ka mo go oketšegilego, tumelo ya gagwe go Mmopi yo lerato e ile ya matlafala.

Mmopi wa Batho le Wena

Boikaketši bja bodumedi, dithuto tša boila-modimo tše bjalo ka tlhagelelo, le go ata ga bokgopo di dirile gore ba bantši ba belaele goba gaešita le go gana gore go na le Mmopi. Lega go le bjalo, ge e ba o e dumelela, Beibele e ka go nea dikarabo tše di kgotsofatšago tša dipotšišo tša gago. E utolla le dikgopolo tša Modimo, ‘megopolo ya khutšo, e sego ya bošula; ke ya go nea tše di tlago le kholofelo.’ (Jeremia 29:11) Go Bernadette, yoo ngwana wa gagwe a belegwego a golofetše le yoo a bego a belaela go ba gona ga Mmopi, kholofelo yeo e bile bjalo ka mmofo o homotšago dikgobalong tša tlaišego ya gagwe.

Tlhaloso ya Beibele ya mabapi le lebaka la Modimo la go dumelela tlaišego e kgomile menagano le dipelo tša batho ba bantši bao e kilego ya ba baila-modimo. Ka go tšea nako o nyaka dikarabo tša Beibele tša dipotšišo tše bjalo tše bohlokwa, le wena o ka kgodišega gore go na le Modimo yoo, ge e le gabotse, a sego “kgole le yo mongwe le yo mongwe wa rena.”—Ditiro 17:27.

[Mengwalo ya tlase]

[Lepokisi go letlakala 13]

Dipotšišo Tšeo Tlhagelelo e Palelwago ke go di Araba

• Bophelo bo ka tšwa bjang selong se sa phelego?—PSALME 36:9.

• Ke ka baka la’ng diphoofolo le dimela di tswala goba di tšweletša mohuta wa tšona feela?—GENESI 1:11, 21, 24-28.

• Ge e ba batho ba e-tšwa ditšhweneng tše dinyenyane, ke ka baka la’ng go sa ka gwa phologa gaešita le motho-tšhwene o tee feela yo mogolo?—PSALME 8:5, 6.

• Lerato le se nago boithati le ka hlaloswa bjang ka thuto ya go phologa ga batho ba thata feela?—BAROMA 2:14, 15.

• Na batho ba na le kholofelo le ge e le efe ya kgonthe ka bokamoso?—PSALME 37:29.

[Diswantšho go letlakala 12, 13]

Modimo yo lerato a ka tšweletša bjang lefase leo go lona go nago le bana ba tlaišegago?

Boikaketši bja bodumedi bo dirile gore batho ba bantši ba hlanogele Modimo