Babadi ba Rena ba a Botšiša . . .
Holo ya Mmušo ke eng?
Holo ya Mmušo ke ngwako wa borapedi woo o dirišwago ke Dihlatse tša Jehofa bakeng sa ditirelo tša tšona tša bodumedi. Go na le Diholo tša Mmušo tše dikete tše masome tšeo di dirišwago lefaseng ka bophara. Beke e nngwe le e nngwe, diphuthego tše fetago 105 000 tša Dihlatse tša Jehofa di bokana diholong tše bjalo.
Holo e nngwe le e nngwe ya Mmušo e na le phapoši e kgolo yeo mananeo a thuto ya Beibele le dipolelo di swarelwago go yona. Bontši bja diphapoši tšeo tše dikgolo di na le sethala seo se šomago bjalo ka lefelo leo go rutwago go lona, moo go swarago diboka gona. Gantši, go na le madulo a batho ba magareng ga ba 100 le ba 300. Holo ya Mmušo gape e ka ba le klase e tee goba go feta moo ya tlaleletšo, ofisi gotee le bokgoba-puku bjo bonyenyane bjoo bo nago le dipuku tšeo di theilwego Beibeleng le dipuku tša ditšhupetšo tšeo di ka dirišwago ke setho le ge e le sefe sa phuthego bakeng sa go dira nyakišišo.
Lega go le bjalo, ka Holong ya Mmušo o ka se hwetše dika le ge e le dife tša bodumedi goba diswantšho tšeo gantši di tswalanywago le dikereke tša Bojakane. Ga go na dialetare, diswantšho goba difapano tše di beilwego lebotong. Ke ka baka la’ng go se bjalo? Dihlatse tša Jehofa di dumela gore go dirišwa ga dilo tše bjalo go ganetšana le taelo ya Beibele ya gore “tšhabang borapedi bja medimo ya diswantšho.” (1 Bakorinthe 10:14; Johane 4:24) Dikereke tše dintši le ditempele di bitša kudu e bile di kgabišitšwe ka mo go feteletšego. Ka mo go fapanego, Diholo tša Mmušo di diretšwe go phetha morero wa tšona gomme ga se tša kgabišwa ka mo go feteletšego. Se se gatelelwago kudu ke thuto ya Beibele yeo e bago gona ka moagong woo go e na le moago ka bowona.
Ke ka baka la’ng e bitšwa Holo ya Mmušo? Dibokeng tša phatlalatša tšeo di swarelwago ka Holong ya Mmušo, tlhokomelo e kgolo e lebišwa kudu dithutong tša Beibele le molaetšeng wa yona o mogolo wa mabapi le “mmušo wa Modimo,” e lego sehlogo sa bodiredi bja Jesu. (Luka 4:43) Ka gona, leina Holo ya Mmušo leo le hlamilwego ka bo-1930, le hlalosa gabotse morero wa meago ye—go godiša borapedi bja therešo le go šoma e le lefelo la modiro wa boboledi bja “ditaba tše . . . dibotse tša mmušo.” (Mateo 24:14) Ka go rialo, Diholo tša Mmušo ga di dirišetšwe mediro ya tša leago goba ya tša kgwebo. Go agwa ga tšona, ditshenyagalelo tša go di diriša le ditshenyagalelo tša go di thekga di dirwa ka mo go feletšego ka meneelo ya boithatelo. Le ka mohla ga go fetišwe poleiti ya koleke. Go e na le moo, go na le lepokisi lefelong le itšego bakeng sa motho le ge e le ofe yo a nyakago go dira moneelo.
Diholo tša Mmušo di dirišetšwa morero o swanago dikarolong ka moka tša lefase, eupša di feta-fetana ka bogolo e bile ga di swane. Bogolo le tsela yeo di agwago ka yona di fapana go ya ka ditlabakelo tšeo di hwetšagalago lefelong leo, boemo bja leratadima le maemo a tša ditšhelete a Dihlatse tša Jehofa tša lefelong leo. Meago e mengwe e agwa ka ditena, mapolanka gotee le mafsika. E mengwe e ka hloka maboto, ya ba le maboto a dikota tša mo-bamboo le go rulelwa ka bjang.
Baeng ba dula ba amogelegile go ba gona dibokeng Holong le ge e le efe ya Mmušo. (Baheberu 10:25) Ge e le gabotse, go swarwa seboka sa phatlalatša beke le beke, seo se lebišago tlhokomelo sehlogong se theilwego Beibeleng seo se ka kgahlišago ditho tša phuthego le baeng. O re’ng o sa etele Holo ya Mmušo ya lefelong la geno?