Bophelo le Mehla ya Bakriste ba Lekgolong la Pele la Nywaga

“Mmetli”

“Na yo ga se morwa wa mmetli?”—MATEO 13:55.

JESU o be a sa tsebje feela e le “morwa wa mmetli” eupša o be a tsebja gape e le “mmetli.” (Mareka 6:3) A ka be a ithutile mošomo wo go tatagwe wa mogodiši, Josefa.

Jesu o be a swanetše go ba le bokgoni bofe le didirišwa dife gore e be mmetli yo a nago le bokgoni? Ke dilo dife le ditirelo tšeo a ka bego a ile a di direla badudi ba Natsaretha? Le gona, tlhahlo yeo a e hweditšego pejana ya go betla e ka ba e tutueditše bophelo bja gagwe bjang ka morago?

Kgwebo ya Lapa Seswantšho se se lego ka mo tlase se bontšha tate a bontšha morwa wa gagwe wa leitšibulo tsela e atlegilego le yeo e šireletšegilego ya go diriša boro. Morwa yo monyenyane o theeditše e bile o lebeletše ka kelohloko.

Bašemanyana gantši ba be thoma go tlwaeletšwa mošomo ge ba e-na le nywaga e ka bago e 12 go iša go e 15. Gantši ba be ba ithuta go bo-tatago bona. Tlwaetšo e be e tšea nywaga e mentši, le gona ge e ba bašemanyana ba nyaka go kaonefatša tsebo ya bona e le gore e be babetli ba nago le  bokgoni ba be ba swanetše go dira boiteko bjo bo tseneletšego. Nagana ka diiri tše dintši tše di kgahlišago tšeo Josefa a ka bego a di feditše a na le Jesu—a šoma le yena, a boledišana le yena e bile a mo ruta go ba mmetli yo a nago le bokgoni. Ruri Josefa o swanetše go ba a be a lebelela Jesu ka boikgantšho ge a be thoma go kgona go betla!

Go Nyakega Tsebo, Matla le Bokgoni Mmetli o be a swanetše go tseba phapano ya dikota tšeo a bego a di diriša. O be a ka kgetha go dikota tša mehlare yeo e bjetšwego nageng ya gabo tše bjalo ka tša mosiprese, mo-oak, motsedara, mosikamore le mohlware. Lega go le bjalo, mmetli wa lekgolong la pele la nywaga o be a ka se etele lebenkele la go rekiša dikota goba dilo tša kago go reka dikota tša bogolo bjoo a bego a bo nyaka. Go e na le moo, o be a tla ya sethokgweng, a kgethe mehlare e swanetšego, a e ripe gomme a gogele dikota tšeo tše dikgolo moo a šomelago gona.

Mmetli o be a tla dira’ng ka dikota tšeo a di kgobokeditšego? O be a ka fetša diiri tše dintši a le ka ntle, a thuša go aga dintlo. O be a tla dira dikapa, a dira manamelelo a ka ngwakong a ba a dira le mabati, mafasetere, le diforeimi tša maboto.

Mmetli le gona o be a ka betla fenitšhara. Diswantšho tšeo di lego mo di bontšha tše dingwe tša difenitšhara tše—diraka tša go ba le dilaiki le mabati (1); dipankana (2), ditulo (3), le ditafola (4) tša go feta-fetana ka bogolo le tša go fapana ka sebopego; le magopo ao a dirišwago mosegare bakeng sa go hlokomela masea. Go kgabiša difenitšhara tše dingwe, o be a ka di manega ka kota e betlilwego yeo e dirilwego maswao a kgahlišago. Go šireletša le go botsefatša fenitšhara yeo, o be a ka e tlotša ka todi ya dinosi, baniši goba makhura.

Le gona, mmetli o be a betla dilo bakeng sa balemi—dijoko (5) tšeo di dirilwego ka kota e boima gotee le diforoko, diharaka le digarafo (6). Megoma (7) yeo a e dirago e be e swanetše go tia, ka gobane hlogwana ya wona ya tšhipi e be e swanetše go epa diforo mobung o nago le mafsika. O be a dira dikoloyana (8) le dikarikana le go betla maotwana ao di bego di sepela ka wona. Modiro wa gagwe gape o be o ka akaretša go lokiša difenitšhara, ditlabakelo le dikoloi tšeo di dirilwego ke yena.

Na o ka akanya kamoo mošomo wa Jesu wa go betla o ilego wa kgoma ponagalo ya gagwe? Nagana ka letlalo la Jesu le fišitšwe ke letšatši la Bohlabela bja Magareng, digoba tša gagwe di tiišitšwe ke go šoma ka thata nywaga e mentši, gomme diatla tša gagwe di gwagwaladitšwe ke go swara dikota tša makgwakgwa le ke go diriša selepe, noto le saga.

Mothopo wa Dipapišo Jesu ka bokgoni o ile a ruta ditherešo tše di tseneletšego tša moya a diriša dilo tše bonolo le tše di tlwaelegilego. Na o ile a diriša dipapišo tšeo di bego di tswalana le mošomo wa gagwe wa go betla? Ela hloko dikgonagalo tše mmalwa. O boditše lešaba le lengwe gore: “Ka gona, ke ka baka la’ng o lebelela lehlokwa le le lego ka leihlong la ngwaneno, eupša o sa šetše kota ye e lego ka leihlong la gago?” Mmetli o be a tla tseba gore kota ke e kgolo gakaakang. (Mateo 7:3) Ka morago, Jesu o ile a botša sehlopha se sengwe gore: “Ga go motho yo a beilego seatla sa gagwe mogomeng gomme a lebelela dilo tše di  lego ka morago, yo a swanelegelago mmušo wa Modimo gabotse.” Go ka direga gore o ile a dira megoma e mentši. (Luka 9:62) E nngwe ya ditaletšo tše borutho kudu tša Jesu e ile ya akaretša sedirišwa seo se dirilwego ke mmetli. Jesu o itše: “Rwalang joko ya-ka le ithute go nna. . . . Joko ya-ka e botho, morwalo wa-ka o bohwefo.” (Mateo 11:29, 30) Ka ntle le pelaelo Jesu o be a kgona go dira joko yeo e sa kgobolego eupša e “botho,” goba e lekanago molaleng gabotse.

Baganetši ba Jesu ba ka ba ile ba bolela ka yena ka lenyatšo ge ba re ke “morwa wa mmetli.” Lega go le bjalo, go swana le lekgolong la pele la nywaga, Bakriste lehono ba bona e le tokelo go latela monna yo yo a ikokobeditšego yo e kilego ya ba mmetli.

[Box/​Pictures on page 26]

Lepokisi la Ditlabakelo la Mmetli

Mmetli wa lekgolong la pele la nywaga go swana le Jesu o be a swanetše go bona gore o tla rwala bjang ditlabakelo tšeo di bontšhitšwego mo. Saga ya gagwe (1) e be e e-na le mokgoko wa kota gotee le meno a tšhipi ao a bego a sega ge e gogwa. O be a diriša sekwere (2) go swaya le go lekanetša kota yeo a bego a nyaka go e betla, a diriša seleka-lekanyi (3) go lekanyetša dilo tšeo di emago thwii. Le gona ka lepokising la gagwe la ditlabakelo go be go e-na le sedirišwa sa go lekanetša bogodimo (4), rula (5), sedirišwa seo se nago le legare, sa go lekanetša dikota tša makgwakgwa (6), le selepe (7) sa go rema mehlare.

Sedirišwa sa mmetli seo se betlago ka go dikologa (8) le tšhisele e kobegilego (9) di be di dirišetšwa go ripa le go betla dipatla. Godimo ga sekhurumelo sa lepokisi la ditlabakelo, o ka bona noto ya kota (10) yeo e dirišetšwago go bethelela dikotana tša go swaraganya mapolanka goba go bethelela ditšhisele. E bile go bontšhitšwe le disaga tše dinyenyane (11), thipa (drawknife) (12) ya go betla, le dipikiri (13). Pele ga lepokisi go na le noto ya tšhipi (14) le petlwana (15) ya go betla kota. Sekhurumelong go na le thipa (16) gotee le ditšhisele (17) tša bogolo bjo bo fapa-fapanego. Boro (18) e thekgilwe lepokising la ditlabakelo.