Go na le Bao ba Phelago Lefelong la Moya—Eupša ke Bomang?
Go na le Bao ba Phelago Lefelong la Moya—Eupša ke Bomang?
Kua Yuropa, mokgekolo o tsena ka kerekeng a swere rosari gomme o khunama ka go bontšha tlhompho ya borapedi pele ga sehlwaseeme sa Maria. Afrika gona, lapa le tšhela bjala lebitleng la wa leloko yo a hlomphe-gago. Kua Amerika, lesogana le ikona dijo e bile le a naganišiša, le hutša go kgokagana le seo le dumelago gore ke morongwa wa lona wa mohlokomedi. Kua Asia, moruti o tšhuma dipampiri tša mebalabala e le sehlabelo go meoya ya bagologolo.
BATHO ba ba swana ka eng? Ka moka ba dumela gore go na le diphedi tše bohlale lefelong la moya tšeo go ka ikgokaganywago le tšona le tšeo di nago le bokgoni bja go tutuetša maphelo a batho. Ke therešo gore tumelo ye ga e thome lehono e bile ga e makatše. Seo se makatšago ke gore go na le dikgopolo tše dintši tšeo di thulanago mabapi le gore ke bomang bao ba phelago lefelong la moya.
Mamoseleme a rapela Modimo o tee—Allah. * Majakane a re Modimo ke Boraro-botee, bjoo bo bopšago ke Modimo-tate, Modimo-morwa le Modimo-moya-o-mokgethwa. Ma-Hindu a dumela gore go na le medimo le medimogadi e fetago sekete. Batho ba bangwe ba re meoya e dula ka gare ga diphoofolo tše itšego, ka gare ga mehlare, matlapa le dinoka. Go sa dutše go le bjalo, ba bangwe ba huetšwa ke dipuku, difilimi le mananeo a thelebišene a mabapi le barongwa le batemona, dipoko le ditokološi, medimo le medimogadi.
Go fo swana le ge go e-na le dikgopolo tše dintši tšeo di fapa-fapanego le tše di thulanago mabapi le medimo le medingwana, gape go na le dikgopolo tše dintši tšeo di fapa-fapanego le tše di thulanago mabapi le kamoo re swanetšego go ikgokaganya le yona. Ge re diriša tlhaologanyo re lemoga gore ga se ditsela ka moka tša go ikgokaganya le yona tšeo di nepagetšego. Nagana taba ye ka tsela ye: Pele re ka letša mogala, re swanetše go tseba motho yoo re mo leletšago mogala e bile re swanetše go kgodišega gore motho yoo o gona e le ka kgonthe le gore o tla amogela mogala wa rena. Go leka go ikgokaganya le motho wa boikgopolelo ke ga lefeela. Se sebe le go feta, go leka go ikgokaganya le moikgakanyi go ka ba kotsi.
Ka gona ge, ke bomang bao ruri ba dulago lefelong la moya? Beibele ga e re nee dikarabo tša potšišo ye feela eupša gape e hlalosa yoo re swanetšego go ikgokaganya le yena le seo re ka se letelago. Tšwela pele o bala. O ka makatšwa ke seo Beibele e se utollago.
[Mongwalo wa tlase]
^ ser. 4 “Allah” ga se leina eupša e fo ba e e-ra gore “Modimo.”