“Ge motho a sa lebalele ba bangwe go fo swana le ge a senya leporogo leo yena a swanetšego go feta go lona.” Mantšu ao a radihistori wa Brithania e lego Edward Herbert wa lekgolong la bo-17 la nywaga a gatelela lebaka le lengwe leo ka lona re swanetšego go lebalela ba bangwe: Nengneng, go ka nyakega gore re kgopele ba bangwe gore ba re lebalele. (Mateo 7:12) Lega go le bjalo, go na le lebaka le legolo leo ka lona re swanetšego go lebalela. Ela hloko mantšu a Paulo ao a ngwadilwego go Bakolose 3:13.—Bala.

Ka ge ka moka ga rena re sa phethagala, go ka direga gore ka dinako tše dingwe re kgopiše ba bangwe e bile le bona ba ka re dira se se swanago. (Baroma 3:23) Re ka dira bjang gore re dule re na le khutšo le batho ba bangwe bao ba sa phethagalago go swana le rena? A buduletšwe ke Modimo, Paulo o re eletša gore re kgotlelelane le go lebalelana. Keletšo yeo e sa le bohlokwa le lehono bjalo ka ge e be e le bohlokwa ge e be e ngwalwa mo e ka bago nywaga e dikete tše pedi e fetilego. Anke re hlahlobeng mantšu a Paulo ka mo go tseneletšego.

“Tšwelang pele le kgotlelelana.” Polelwana e rego “tšwelang pele le kgotlelelana” e fetolela lentšu la Segerika leo le bontšhago go ba yo a kgotlelelago. Puku e nngwe ya ditšhupetšo e bolela gore Bakriste ba bontšha seka se ka go “ikemišetša go kgotlelela diphošo goba mekgwa e sa kgahlišego ya batho ba bangwe yeo e ba selekišago.” Mantšu a rego ‘le kgotlelelane’ a re botša gore tiro ye e swanetše go dirwa ke batho ka bobedi. Ke gore, ge re gopola gore re na le mekgwa yeo e ka selekišago ba bangwe, re ka se dumelele dilo tšeo re ka bago re sa di rate ka ba bangwe gore di senye khutšo yeo e lego gona magareng ga rena le bona. Eupša go thwe’ng ge e ba ba bangwe ba re fošetša?

“Tšwelang pele le . . . lebalelana ka bolokologi.” Go ya ka seithuti se sengwe, lentšu la Segerika leo le fetoletšwego e le ‘lebalela ka bolokologi’ “ga se lentšu le le tlwaelegilego bakeng sa go lebalela . . . eupša le hupere molaetša o matla wo o gatelelago go lebalela ka pelo e feletšego.” Mothopo o mongwe o bontšha gore lentšu le le ka bolela “go dira selo se se kgahlišago, go bontšha kgaugelo le go dira selo se se holago.” Re bontšha kgaugelo ka gore re ikemišetše go lebalela le ge re na le “lebaka la go ba le pelaelo ka yo mongwe.” Lega go le bjalo, ke ka baka la’ng re swanetše go ikemišetša go bontšha kgaugelo e bjalo? Lebaka ke gore, go se go ye kae, re ka nyaka gore yo a re kgopišitšego a re bontšhe kgaugelo yeo ka gore a re lebalele.

“Go etša ge Jehofa a le lebaletše ka bolokologi, le lena le dire bjalo.” Le ke lebaka le legolo leo le dirago gore re lebalele ba bangwe ka bolokologi: Jehofa Modimo o re lebalela ka bolokologi. (Mika 7:18) Anke o nagane go se nene ka botho bjo bogolo bjoo Jehofa a bo bontšhago badiradibe bao ba itsholago. Ka go se swane le rena, Jehofa ga a dire sebe. Lega go le bjalo, o ikemišeditše go lebalela ka botlalo badiradibe bao ba itsholago gaešita le ge a tseba gore le ka mohla go ka se nyakege gore badiradibe bao ba mmontšhe kgaugelo ka gore ba mo lebalele. Ruri Jehofa o bea mohlala o mobotse kudu tabeng ya go lebalela ka bolokologi badiradibe bao ba itsholago!

Kgaugelo ya Jehofa e re batametša kgauswi le yena gomme e re tutueletša gore re nyake go mo ekiša. (Baefeso 4:32–5:1) Re dira gabotse ge re ipotšiša gore: ‘Ka ge Jehofa a ntebalela ka kgaugelo, go tla bjang gore ke se lebalele motho yo a sa phethagalago go swana le nna ge a ntiretše phošo eupša a itshola e le ka kgonthe?’—Luka 17:3, 4.