Mehleng ye, go na le dipuku tše dintši tšeo di hlalosago seo bao go thwego ke bailaModimo ba se naganago. Batho ba bantši ba ile ba bala dipuku tše gomme se se ile sa baka dipoledišano le dingangišano tše dintši. Mabapi le taba ye, setsebi sa ditšhika tša bjoko e lego David Eagleman o ngwadile gore: “Babadi ba bangwe . . . ba nagana gore borathutamahlale ba tseba dilo ka moka. Eupša borathutamahlale ba nago le bokgoni ke bao ba sa dumelego feela seo thutamahlale e se bolelago le gona mošomo wa bona o akaretša go utolla dilo tše difsa tšeo di sa tsebjego.”

Ge nako e dutše e eya, borathutamahlale bao ba nago le bokgoni ba hweditše dilo tšeo di ba makaditšego ge ba dutše ba nyaka dikarabo tša dipotšišo tše thata tša tlholo. Lega go le bjalo, ba bangwe ba dirile diphošo tše kgolo ge ba dutše ba dira dinyakišišo. Isaac Newton e be e le rathutamahlale wa go tuma. O bontšhitše kamoo matlakgogedi a kgonago go kgobokanya dipolanete, dinaledi le melalatladi ya dinaledi legohleng. O ile a hlama mohuta wa dipalo wo o bitšwago calculus wo o šomišwago ge go dirwa dikhomphutha, dilo tšeo di dirišwago go ya lefaufaung le go ithuta ka diathomo. Lega go le bjalo, Newton o ile a ithuta gape le ka alchemy e lego thuto yeo batho ba bego ba nagana gore ke thutamahlale yeo e bego e diriša thuto ya dinaledi le dipolanete le meoya ya batemona e le go leka go fetoša mehuta e mengwe ya ditšhipi gore e be gauta.

Nywaga e 1 500 pele Newton a ka tsebja, molepi wa dinaledi wa Mogerika e lego Ptolemy o ile a ithuta ka leratadima ka go le bogela feela. O be a kgona go bona dipolanete leratadimeng leo le bego le tagile bošego gape a kgona le go thala mebapa. Eupša o be a dumela gore lefase le be le le bogareng bja legohle. Carl Sagan e lego setsebi sa dinaledi o ngwadile ka Ptolemy gore: “Go amogelwa ka nywaga e 1 500 ga kgopolo e fošagetšego ya gore lefase le bogareng bja legohle go bontšha gore le motho yo bohlale a ka foša.”

Lehono borathutamahlale ba sa na le mathata a swanago ge ba dutše ba nyaka dikarabo tša dipotšišo mabapi le legohle. Na ba tla feleletša ba hweditše tlhaloso e feletšego ka legohle? Le ge re swanetše go leboga seo thutamahlale e kgonnego go se fihlelela le seo e re hotšego ka sona, go bohlokwa go nagana ka seo thutamahlale e sa se tsebego. Rathutamahlale Paul Davies o lemogile gore: “Ga go kgonege go hwetša dikarabo ka moka tše di kgotsofatšago tša dipotšišo tša legohle.” Mantšu a a hlatsela therešo e sa fetogego ya gore: Batho ba ka se kgone go kwešiša legohle ka mo go feletšego. Ka gona ge go bolelwa gore thutamahlale e ka kgona go hlalosa tsela yeo dilo di lego ka gona legohleng, e ka ba mo go kwagalago go dumela seo go fihla bokgoleng bjo itšego.

Beibele e bolela ka tlholo gore: “Bona! Tše ke feela karolwana ya mediro ya [Modimo]. Ruri go kwelwe feela mohebehebetšo wa taba ka yena!” (Jobo 26:14) Go sa na le mo gontši moo batho ba ka se go kwešišego mabapi le tlholo. Re ka dumelelana le mantšu ao moapostola Paulo a a ngwadilego mo e ka bago nywaga e 2 000 e fetilego ao e sa dutšego e le a therešo le lehono ge a be a re: “A bodiba bja mahumo a Modimo, bohlale le tsebo! Ruri dikahlolo tša gagwe ke tšeo di sa nyakišišegego gomme ditsela tša gagwe ke tše di sa latišegego!”—Baroma 11:33.