1, 2. (a) Lekgolong la pele la nywaga, ke’ng seo se thušitšego barutiwa go phatlalatša ditaba tše dibotse dinageng ka moka tšeo di bego di bušwa ke Roma? (b) Re na le bohlatse bofe lehono bja gore Jehofa o a re thekga? (Bona lepokisi le le rego, “ Ditaba tše Dibotse ka Maleme a Fetago a 670.”)

BAENG bao ba tlilego Jerusalema ba be ba sa kgolwe seo ba se kwago. Bagalilea ba be ba bolela maleme a šele ka go thelela, e bile molaetša wo ba bego ba o bolela o be o tanya šedi ya batheetši ba bona. E be e le ka Pentekoste ya 33 C.E., gomme barutiwa ba be ba amogetše ka mohlolo mpho ya go bolela ka maleme a fapafapanego—e le bohlatse bja gore Modimo o a ba thekga. (Bala Ditiro 2:1-8, 12, 15-17.) Ditaba tše dibotse tšeo ba ilego ba di bolela letšatšing leo di ile tša kwewa ke batho ba mehutahuta gomme ka morago tša phatlalala dinageng ka moka tšeo di bego di bušwa ke Roma.—Bakol. 1:23.

² Lehono bahlanka ba Modimo ga ba bolele maleme a šele ka mohlolo. Lega go le bjalo, ba ruta batho ditaba tše dibotse ka maleme a mantši go feta lekgolong la pele la nywaga ka go fetolela molaetša wa Mmušo ka maleme a ka godimo ga a 670. (Dit. 2:9-11) Batho ba Modimo ba tšweleditše dikgatišo tše dintši kudu le ka maleme a mantši kudu moo molaetša wa Mmušo o fihlilego dikarolong ka moka tša lefase. * Se le sona ke bohlatse bjo bo sa ganetšegego bja gore Jehofa o diriša Kgoši Jesu Kriste go hlahla modiro wa rena wa boboledi. (Mat. 28:19, 20) Ge re dutše re ahlaahla tše dingwe tša didirišwa tšeo re di dirišitšego go phetha modiro wo nywageng e 100 e fetilego, ela hloko kamoo Kgoši ye ganyenyane-ganyenyane e re rutilego go kgahlegela motho ka o tee ka o tee le go re kgothaletša go ruta ba bangwe Lentšu la Modimo.—2 Tim. 2:2.

3. Ke ka baka la’ng re diriša didirišwa tše di fapafapanego modirong wa rena wa boboledi?

³ Jesu o swantšhitše “lentšu la Mmušo” le dipeu gomme a swantšha mmu le pelo. (Mat. 13:18, 19) Go fo swana le ge molemi a ka diriša didirišwa tše di fapafapanego go letefatša mmu le go o lokišeletša go bjala peu go ona, batho ba Jehofa le bona ba dirišitše didirišwa tše di fapafapanego tšeo di ba thušitšego go lokišeletša dipelo tša batho ba dimilione gore ba amogele molaetša wa Mmušo. Tše dingwe tša didirišwa tšeo di ile tša dirišwa ka nakwana. Eupša tše dingwe, go etša dipuku le dimakasine, di sa phetha mošomo wa bohlokwa le lehono. Ka go se swane le e  mengwe ya mekgwa e megolo ya poledišano yeo go boletšwego ka yona kgaolong e fetilego, didirišwa ka moka tšeo go bolelwago ka tšona kgaolong ye di thušitše bagoeledi ba Mmušo go boledišana le batho ka go lebanya.—Dit. 5:42; 17:2, 3.

4, 5. Dikeramafomo di be di bapalwa bjang, eupša di be di hlaela eng?

⁴ Dipolelo tše di rekhotilwego. Go tloga ka bo-1930 go fihla ka bo-1940, bagoeledi ba be ba diriša dipolelo tša Beibele tše di rekhotilwego tšeo ba bego ba di bapala ka dikeramafomo tša go rwalega. Polelo e nngwe le e nngwe e be e tšea metsotso ya ka tlase ga e mehlano. Tše dingwe di be di na le dihlogo tše dikopana, go etša “Boraro Botee,” “Pakatori” le “Mmušo.” Direkhoto tšeo di be di bapalwa bjang? Ngwanabo rena Clayton Woodworth, yo Monyenyane, yo a kolobeditšwego ka 1930 kua United States o re: “Ke be ke swara keramafomo yeo okarego ke sutukheisi, yeo e bego e na le nalete yeo ke bego ke swanetše go e bea gabotse ntlhaneng ya lerekhote gore le bapale gabotse. Ge ke fihla mojakong wa ntlo, ke be ke bula sutukheisi, ke beakanye nalete ya keramafomo gabotse ke moka ke kokote. Ge mong wa ntlo a bula mojako, ke be ke re: ‘Ke swere molaetša o bohlokwa wo ke ratago gore o o kwe.’” Beng ba dintlo ba be ba arabela bjang? Ngwanabo rena Woodworth o re: “Gantši ba be ba arabela gabotse. Eupša ka dinako tše dingwe ba be ba re tswalelela ka ntle. Ba bangwe ba be ba nagana gore ke rekiša dikeramafomo.”

⁵ Ka 1940 ke ge go šetše go na le dipolelo tše di rekhotilwego tša ka godimo ga tše 90 gomme go dirilwe direkhoto tša ka godimo ga milione. John E. Barr, yoo ka nako yeo a bego a bula madibogo kua Brithania gomme ka morago a hlankela e le setho sa Sehlopha se Bušago, o itše: “Go tloga ka 1936 go ya go 1945, keramafomo e be e le mogwera wa ka yo mogolo. Ge e le gabotse, mehleng yeo ke be sa ikwe gabotse ge ke se ka e swara. Go kwa lentšu la Ngwanabo rena Rutherford ge re bapalela batho  dipolelo tša gagwe mejakong ya dintlo tša bona go be go kgothatša kudu; go le bjalo ka ge eka o eme kgauswi le wena. Ke therešo gore go nea bohlatse ka dikeramafomo go be go hlaela seka se segolo sa go ruta bodireding, e lego go kgona go kgoma dipelo tša batho.”

6, 7. (a) Mehola ya go diriša dikarata tša go nea bohlatse e be e le efe, eupša di be di hlaela’ng? (b) Jehofa o ‘butše melomo ya rena’ bjang?

⁶ Dikarata tša go nea bohlatse. Go thoma ka 1933, bagoeledi ba ile ba kgothaletšwa go diriša dikarata tša go nea bohlatse bodireding bja ntlo le ntlo. Karata ye e be e le ya bophara bja disenthimithara tše e ka bago tše 7,6 le botelele bja disenthimithara tše e ka bago tše 12,7. E be e na le molaetša o mokopana wa Beibele le maina a dikgatišo tše di theilwego Beibeleng tšeo mong wa ntlo a bego a ka di kgopela. Mogoeledi o be a nea mong wa ntlo karata yeo gomme a mo kgopele go e bala. Lilian Kammerud, yoo a kilego a hlankela e le moromiwa kua Puerto Rico le Argentina o itše: “Ke be ke tloga ke rata mokgwa wo wa go nea bohlatse ka karata.” Go re’ng a be a o rata gakaakaa? O itše: “Ba bantši ba rena ga re kgone go nea dithero tše di kwagalago. Ka gona mokgwa wo o nthušitše go tlwaela go boledišana le batho.”

⁷ Ngwanabo rena David Reusch, yo a kolobeditšwego ka 1918, o itše: “Dikarata tša go nea bohlatse di thušitše bana babo rena, ka gobane ke ba sego kae bao ba bego ba nagana gore ba kgona go nea dithero.” Lega go le bjalo, sedirišwa se se be se hlaela dilo tše dingwe. Ngwanabo rena Reusch o itše: “Ka dinako tše dingwe, re be re kopana le batho bao ba bego ba nagana gore re dimumu. Ge e le gabotse, ba bantši ba rena le go bolela re be re sa bolele. Eupša Jehofa o be a re lokišeletša go boledišana le batho ka ge re le badiredi ba gagwe. O be a le kgauswi le go bula melomo ya rena ka go re ruta go diriša Mangwalo ge re bolela le batho. O ile a dira seo ka go diriša Sekolo sa Bodiredi sa Pušo ya Modimo seo se thomilego ka bo-1940.”—Bala Jeremia 1:6-9.

8. O ka dumelela Kriste bjang gore a go tlwaetše?

⁸ Dipuku. Ga e sa le go tloga ka 1914, batho ba Jehofa ba tšweleditše dipuku tše di fetago 100 tše di fapafapanego tšeo di bolelago ka Beibele. Tše dingwe tša dipuku tšeo di be di hlamilwe ka mo go kgethegilego go tlwaetša bagoeledi gore e be badiredi ba atlegago. Anna Larsen wa kua Denmark yo a nago le nywaga e ka bago e 70 e le mogoeledi, o re: “Jehofa o re thušitše go ba bagoeledi ba atlegago kutšwanyana a diriša Sekolo sa Bodiredi sa Pušo ya Modimo le dipuku tše dingwe tšeo re bego re di hwetša. Ke sa gopola gore puku ya mathomo ya dipuku tšeo ke ya Theocratic Aid to Kingdom Publishers, yeo e lokolotšwego ka 1945. E ile ya latelwa ke ya “Equipped for Every Good Work,” yeo e gatišitšwego ka 1946. Gona bjale re na le ya Holwa ke Thuto ya Sekolo sa Bodiredi sa Pušo ya Modimo, yeo e gatišitšwego ka 2001.” Ruri Sekolo sa Bodiredi sa Pušo ya Modimo le dipuku tše dingwe di kgathile tema e kgolo ka ge Jehofa a dirile “gore re swanelege gabotse go ba badiredi.” (2 Bakor. 3:5, 6) Na o ingwadišitše Sekolong sa Bodiredi sa Pušo ya Modimo? Na o ya le puku ya Sekolo sa Bodiredi dibokeng beke e nngwe le e nngwe le go sepedišana le  molebeledi wa sekolo ge a tsopola dintlha tše itšego go yona? Ge e ba o dira bjalo, o tla ba o dumelela Kriste gore a go tlwaeletše go ba morutiši yo a nago le bokgoni.—2 Bakor. 9:6; 2 Tim. 2:15.

9, 10. Dipuku tša rena di kgathile tema efe go bjaleng dipeu tša therešo le go di nošetša?

⁹ Jehofa o re thušitše gape ka go dira gore mokgatlo wa gagwe o gatiše dipuku tšeo di thušago bagoeledi go hlalosa dithuto tša motheo tša Beibele. Puku ya Therešo ye Išago Bophelong bjo bo sa Felego e be e atlega ka mo go kgethegilego. E gatišitšwe la mathomo ka 1968 gomme ya fetoša maphelo a batho ka lebelo. Sehlogo se sengwe ka go Tirelo ya Rena ya Mmušo ya November 1968 se itše: “Puku ye e be e sepela kudu tšhemong moo ka September bana babo rena ba ilego ba swanelwa ke go šoma le bošego gore ba e gatiše feketoring ya Mokgatlo kua Brooklyn.” Sehlogo seo se okeditše ka gore: “Nakong e nngwe ka August, dikgopelo tša puku ye ya Therešo di ile tša hlaela ka dikopi tša ka godimo ga milione le seripa!” Ka 1982, ke ge go šetše go gatišitšwe dikopi tša ka godimo ga tše 100 milione ka maleme a 116. Nywageng e 14 ya go thoma ka 1968 go fihla ka 1982, puku ya Therešo e be e thušitše batho ba ka godimo ga milione gore e be bagoeledigotee le rena ba Mmušo. *

¹⁰ Ka 2005 go ile gwa lokollwa puku e nngwe e kgahlišago kudu yeo re rutago batho Beibele ka yona, yeo e bitšwago Ke Eng Seo ge e le Gabotse Beibele e se Rutago? Go šetše go gatišitšwe dikopi tše 200 milione ka maleme a 256! Yona e bile le mafelelo afe? Ka nywaga e šupago feela, go thoma ka 2005 go fihla ka 2012, mo e ka bago batho ba 1,2 milione ba thušitšwe go ba bagoeledi ba ditaba tše dibotse. Nywageng yona yeo, palo ya batho bao re ithutago Beibele le bona e tlogile go mo e ka bago 6 milione gomme ya hlatlogela ka godimo ga 8,7 milione. Ga go pelaelo gore Jehofa o šegofatša maiteko a rena a go bjala dipeu tša therešo ya Mmušo le go di nošetša.—Bala 1 Bakorinthe 3:6, 7.

11, 12. Go ya ka mangwalo ao a lego dirapeng tše, dimakasine tša rena di be di hlametšwe bomang?

¹¹ Dimakasine. Mathomong, Morokami o be o ngwalelwa “mohlatswana,” e lego batho bao ba nago le “kabelo pitšong ya legodimo.” (Luka 12:32; Baheb. 3:1) Ka October 1, 1919, mokgatlo wa Jehofa o ile wa lokolla makasine o mongwe woo o bego o hlametšwe batho ba bangwe, e lego batho ka moka. Makasine woo o ile wa ratwa kudu ke Barutwana ba Beibele le batho ka moka moo ka nywaga e mentši o ilego wa abja kudu go feta Morokami. Mathomong makasine woo o be o bitšwa The Golden Age. Ka 1937, leina leo le ile la fetošwa gomme wa bitšwa Consolation. Ke moka ka 1946, wa tsebja e le Phafoga!

¹² Sebopego sa makasine wa Morokami le Phafoga! se be se dutše se fetošwa go theoša le nywagasome, eupša morero wa dimakasine tše ga se wa fetoga. E sa dutše e le go tsebatša Mmušo wa Modimo le go thuša batho go dumela Beibele. Lehono, Morokami o tšweletšwa ka dikgatišo tše pedi, kgatišo e ithutwago le kgatišo ya batho bohle. Kgatišo e ithutwago e hlametšwe “ba ntlo”—ke gore, ba “mohlatswana” le ba “dinku tše dingwe.” * (Mat. 24:45; Joh. 10:16) Kgatišo ya batho bohle yona e hlametšwe  kudukudu batho bao ba sego ba hlwa ba tseba therešo eupša ba hlompha Beibele le Modimo. (Dit. 13:16) Phafoga! e hlametšwe kudu bao ba sa tsebego gakaalo ka Beibele le ka Modimo wa therešo e lego Jehofa.—Dit. 17:22, 23.

13. Ke’ng seo se go kgahlago ka dimakasine tša rena? (Sekaseka tšhate e rego, “ Dikgatišo Tšeo di Robilego Rekhoto ya Lefase.”)

¹³ Mathomong a ngwaga wa 2014, kgwedi e nngwe le e nngwe go be go gatišwa dikopi tša Phafoga! tša ka godimo ga tše 44 milione le dikopi tša Morokami tše e ka bago tše 46 milione. Phafoga! e be e fetolelwa ka maleme a e ka bago a 100 gomme Morokami ka maleme a fetago a 200, e lego seo se dirilego gore dimakasine tše e be tšona di fetolelwago ka maleme a mantši le go abja kudu go feta makasine le ge e le ofe lefaseng! Le ge se e le mohlolo, fela ga se sa swanela go re makatša. Dimakasine tše di swere molaetša woo Jesu a itšego o tla bolelwa lefaseng ka moka.—Mat. 24:14.

14. Ke’ng seo re bego re dutše re se kgothaletša ka mafolofolo, gona ka baka la’ng?

¹⁴ Beibele. Ka 1896, Ngwanabo rena Russell le badirišani ba gagwe ba ile ba fetoša leina la mokgatlo wo ba bego ba o diriša go gatiša dikgatišo tša rena gore o be le lentšu Beibele; mokgatlo woo o ile wa thoma go tsebja e le Watch Tower Bible and Tract Society. Phetogo yeo e be e tloga e swanetše ka gobane Beibele e be e dutše e le sedirišwa sa rena se segolo sa go phatlalatša ditaba tše dibotse tša Mmušo. (Luka 24:27) Ka go dumelelana le leina la semolao la mokgatlo wo, ka mafolofolo bahlanka ba Modimo ba ile ba kgothaletša batho go aba Beibele le go e bala. Ka mohlala, ka 1926, re ile ra diriša metšhene ya rena go gatiša Beibele ya The Emphatic Diaglott, e lego phetolelo ya Mangwalo a Bakriste a Segerika yeo e tšweleditšwego ke Benjamin Wilson. Go thoma ka 1942, re ile ra gatiša le go aba dikopi tše 700 000 tša phetolelo e feletšego ya King James Version. Ka morago ga nywaga e mebedi feela, re ile ra thoma go gatiša phetolelo ya American Standard Version, yeo e dirišago leina la Jehofa ka makga a 6 823. Ka 1950, re be re šetše re abile dikopi tša ka godimo ga tše 250 000.

15, 16. (a) Ke’ng seo se go kgahlago kudu ka Phetolelo ya Lefase le Lefsa? (Sekaseka lepokisi le le rego, “ Go Akgofiša Mošomo wa go Fetolela Beibele.”) (b) O ka dumelela Jehofa bjang go kgoma pelo ya gago?

¹⁵ Ka 1950 go ile gwa lokollwa Phetolelo ya Lefase le Lefsa ya Mangwalo a Bakriste a Segerika. Ke moka ka 1961 gwa lokollwa Phetolelo ya Lefase le Lefsa ya Mangwalo a Makgethwa yeo e feletšego. Phetolelo ye e godiša Jehofa ka go bušetša leina la gagwe moo le bego le tšwelela gona mongwalong wa mathomo wa Seheberu. Le gona leina la Modimo le tšwelela ka makga a 237 ka Mangwalong a Bakriste a Segerika. E le go kgonthišetša gore Phetolelo ya Lefase le Lefsa e nepagetše le go balega gabotse, e kaonefaditšwe ka makga a mmalwa, go akaretša morago bjale ka 2013. Ka 2013, go be go šetše go gatišitšwe dikopi tše di fetago tše 201 milione tša Phetolelo ya Lefase le Lefsa, e feletše goba ka karolo ya yona ka maleme a 121.

¹⁶ Ba bangwe ba arabetše bjang ka morago ga go bala Phetolelo ya Lefase le Lefsa ka segagabo bona? Monna yo mongwe yo a bolelago Senepali o itše: “Batho ba bantši ba be ba thatafalelwa ke go kwešiša phetolelo ya kgale ya Senepali ka gobane e diriša polelo ya kgale. Eupša gona bjale re kwešiša Beibele gabotse kudu ka gobane e diriša polelo yeo e dirišwago ka mehla.” Ge mosadi yo mongwe wa kua Central African Republic a be a thoma go  bala phetolelo ya Sesango, o ile a thoma go lla gomme a re: “Leleme le le nkgoma pelo.” Go swana le mosadi yoo, yo mongwe le yo mongwe wa rena a ka dumelela Jehofa go kgoma pelo ya gagwe ka go bala Lentšu la gagwe letšatši le letšatši.—Ps. 1:2; Mat. 22:36, 37.

17. O ka bontšha bjang gore o leboga didirišwa le tlwaetšo tšeo o di newago, gona mafelelo e tla ba afe ge o ka dira bjalo?

¹⁷ Na o leboga didirišwa le tlwaetšo e tšwelago pele tšeo Kgoši Jesu Kriste a re neilego tšona? Na o ipha nako ya go bala dikgatišo tšeo mokgatlo wa Modimo o re neago tšona le go di dirišetša go thuša ba bangwe? Ge e ba go le bjalo, gona o tla dumelelana le mantšu a Kgaetšedi Opal Betler, yoo a kolobeditšwego ka October 4, 1914. Kgaetšedi Opal o itše: “Go theoša le nywaga, nna le monna wa ka [Edward] re be re diriša keramafomo le dikarata tša go nea bohlatse. Re be re nea bohlatse ka ntlo le ntlo ka dipuku, dipukwana le dimakasine. Re be re tsenela masolo a go phatlalatša melaetša e gatišitšwego dipampišaneng. Ka morago re ile ra rutwa go boela bathong bao ba bego ba thabela [seo ga bjale se bitšwago maeto a go boela] gotee le go swara dithuto tša Beibele magaeng a batho bao. Re be re swaregile kudu eupša re thabile.” Jesu o boletše e sa le pele gore balata ba gagwe ba be ba tla swarega kudu ka go bjala, go buna le go thaba gotee. Batho ba dimilione ba go swana le Kgaetšedi Opal ba ka hlatsela gore mantšu ao a Jesu ke a therešo.—Bala Johane 4:35, 36.

18. Re na le tokelo efe?

¹⁸ Bontši bja batho bao e sego ya hlwa e eba bahlanka ba Kgoši ba ka lebelela batho ba Modimo e le “ba sa rutegago le ba tlwaelegilego.” (Dit. 4:13) Eupša nagana ka se! Kgoši e dirile gore batho ba yona ba tlwaelegilego ba be le mafelo a bona ka noši a go gatiša, ba gatiše tše dingwe tša dikgatišo tšeo di fetolelwago ka maleme a mantši le go abja kudu historing! Sa bohlokwa le go feta, Kgoši ye e re rutile go diriša dikgatišo tše le go re tutueletša go di diriša go phatlalatša ditaba tše dibotse bathong ba ditšhaba ka moka. A tokelo e kgolo gakaakang ya go šoma le Kriste go bjaleng dipeu tša therešo le go buna barutiwa!