1. Savo šukar stavi sikavgje e Jehovaskere sluge ko vreme so nakhlja?

 DALI ceninea tlo amalipe e Jehovaja? Sigurno kaj oja. Hem but javera da ceninena. Panda taro biblisko vreme but manuša osetingje o isto mangipe e Jehovaske sar so osetinea avdive tu (Ps. 104:33, 34). But džene kergje žrtve te šaj te služinen leske. Baš adava kergje o nazarejcija taro purano Izrael. Koj sine ola hem so šaj te sikljova lendar?

2. a) Koj sine o nazarejcija? (4. Moj. 6:1, 2). b) Soske nesave Izraelcija odlučinena sine te den zavet kaj ka živinen sar nazarejcija?

² O lafi „nazarejco“ avela taro jekh hebrejsko lafi so značinela „birimo“, „odvojmo“ ili „kaj nekoj dela lafi kaj ka kerel nesavi posebno služba“. Akava lafi baš odgovorinela adaleske so o nazarejcija sine revnosna Izraelcija kola so kerena sine nesave žrtve te šaj te služinen e Jehovaske ko posebno način. E Mojseeskoro zakoni dozvolinela sine jekh murš ili džuvli te del posebno zavet e Jehovaske kaj nesavo vreme ka živinel sar nazarejco. a (Čitin 4. Mojseeva 6:1, 2.) Keda jekh Izraelco ka del sine asavko zavet, valjani sine te sledinel upatstvija kola so na važinena sine bašo javera Izraelcija. Tegani, soske jekh Izraelco bi dela sine zavet kaj ka živinel sar nazarejco? Najverojatno, adaleske so but mangela sine e Jehova hem sine blagodarno bašo but blagoslovija so ov dengja le (5. Moj. 6:5; 16:17).

3. Savi sličnost isi maškar e Devleskere sluge avdive hem o nazarejcija?

³ Keda „e Hristoseskoro zakoni“ zameningja e Mojseeskoro zakoni, e Devleskere sluge više našti sine te oven nazarejcija (Gal. 6:2; Rim. 10:4). Sepak, slično sar o nazarejcija, e Jehovaskere sluge avdive da sikavena kaj isi len bari želba  te služinen leske celo vilea, dušaja, gogjaja hem silaja (Mar. 12:30). Angleder te krstina amen, amen spremno dengjem zavet e Jehovaske kaj ka služina leske. Te šaj te živina sprema adava zavet, mora te kera e Jehovaskiri volja hem te kera žrtve te šaj te služina leske. Adava so ka dikha o primer e nazarejcongoro kola so živingje sprema plo zavet, ka pomožinel amenge te sikljova važna pouke bašo adava sar šaj amen da te živina sprema o zavet so dengjem le b (Mat. 16:24).

OV SPREMNO TE KERE ŽRTVE

4. Sprema 4. Mojseeva 6:3, 4, savi žrtva kerena sine o nazarejcija?

⁴ Čitin 4. Mojseeva 6:3, 4. E nazarejconge na sine dozvolimo te pien alkohol a ni palem te han drakha ili šuke drakha, adaleske so lendar kerela pe sine mol. O manuša maškar lende uživinena sine ko asavko hajbe hem ko adava na sine ništo pogrešno. Ustvari, ki Biblija pišinela kaj i mol tani poklon taro Devel hem vakerela kaj oj „kerela e manušeskoro vilo radosno“ (Ps. 104:14, 15). Sepak, o nazarejcija korkori biringje te na uživinen ko asavke bukja. c

5. Save žrtve odlučingje te keren o Madijan hem i Marsela hem soske?

⁵ Isto sar o nazarejcija, amen da keraja žrtve te šaj ki pobari mera te služina e Jehovaske. Te dikha o primer e Madijaneskoro hem e Marselakoro. d Akale bračno pare sine le udobno životo. O Madijan lela sine bari plata hem adaleske šaj sine te živinen ko jekh šužo stani. Ama ola mangle te keren nešto poviše ki služba bašo Jehova. Te šaj te ispolninen adaja cel, odlučingje te keren nesave promene. Ola vakerena: „Počmingjem te trošina pohari pare, selingjem amen ko potikno stani hem bikingjem amaro vrda“. Lendar na rodela pe sine te keren akala žrtve, ama ola odlučingje te keren len adaleske so adava pomožingja lenge te keren poviše ki služba bašo Jehova. Ola tane zadovolna hem radosna so angje asavke odluke.

6. Soske e Devleskere sluge avdive kerena žrtve? (Dikh hem i slika.)

⁶ O sluge e Jehovaskere avdive radosno kerena žrtve te šaj te ovel len poviše vreme bašo duhovna aktivnostija (1. Kor. 9:3-6). O Jehova na rodela amendar te kera asavke žrtve, a ni palem o bukja kolendar so otkažingjem amen tane pogrešna. Na primer,  nesave otkažingje pe tari buti koja so but mangena la sine, taro adava te ovel len plo lično kher ili te arakhen nesavo životno. A javera odlučingje nesavo periodi te na ženinen pe ili te na oven len čhave. Nesave odlučingje te služinen kote so isi pobari potreba taro objavitelija, iako adava značinela sine kaj valjani te živinen dur tari pli familija hem taro ple amala. But džene amendar spremno keraja asavke žrtve adaleske so mangaja te da amaro najšukar e Jehovaske. Ov sigurno kaj o Jehova ceninela sekoja žrtva so ka odlučine te kere la te šaj te služine leske, bizi razlika dali tani bari ili tikni (Evr. 6:10).

OV SPREMNO TE RAZLIKUJNE TUT E JAVERENDAR

7. Soske nesave nazarejconge šaj sine pharo te ikeren pe ko pumaro zavet? (4. Moj. 6:5; dikh hem i slika.)

⁷ Čitin 4. Mojseeva 6:5. O nazarejcija dengje zavet kaj nane te čhinen pumare bala. Adalea sikavena sine kaj tane celosno posvetime e Jehovaske. Ako jekh Izraelco sine nazarejco poviše vreme, leskere bala sine but pobare taro e javerengere hem agjaar o javera šaj sine lokhe te primetinen adava. Ako o javera maškar leste poštujnena le sine hem pottikninena le sine te ikerel pe ko plo zavet, jekhe nazarejcoske nane sine te ovel but pharo te razlikujnel pe e javerendar. Ama žalno tano, so nesavo vreme o Izraelcija na ceninena sine e nazarejcon hem na poddržinena len sine. Ko vreme keda živinela sine o proroko o Amos, o Izraelcija kola so sine otpadnikija, dena sine e nazarejconge te pien mol. Najverojatno adava kerena sine te šaj te čhiven len te na ikeren pe ko pumaro zavet te na pien mol (Amos 2:12). Ponekogaš, o nazarejcija valjani sine te oven but hrabra te šaj te ikeren pe ko pumaro zavet hem te razlikujnen pe taro javera.

8. Sar ohrabringja tut o iskustvo e tikne Benjamineskoro?

⁸ Adaleske so o Jehova pomožinela amen, amen da šaj te ova hrabra hem te razlikujna amen taro javera čak ako siem ladžutne ili darutne. Te dikha o primer e Benjamineskoro, jekh phral so živinela ki Norveška kole so isi le deš berš. Baši vojna ki Ukraina, ki leskiri škola ikergja pe jekh nastan te šaj te sikavel pe kaj poddržinena e Ukraincon. E čhavenge vakergje te uraven šeja so sine len boe taro ukrainsko zname hem te giljaven gili. Te šaj te na učestvujnel ko akava nastan, o Benjamin cidingja pe ki strana. Ama i nastavnička dikhlja le hem duraldan vakergja leske: „Mora te ave tu da, sarine adžikeraja tut!“ O Benjamin hrabro gelo ki pli nastavnička hem vakergja  lake: „Me sium neutralno hem na učestvujnava ko aktivnostija soj povrzime e politikaja. Ustvari, but taro e Jehovaskere svedokija tane ko zatvor adaleske so na mangena te učestvujnen ki vojna“. I nastavnička prifatingja adava hem vakergja kaj na valjani te učestvujnel. Ama leskere součenikija počmingje te pučen le soske ov da na mangela te učestvujnel. E Benjamine astargja bari trema so čak ka rovel sine, ama sepak hrabro vakergja anglo celo klasi o ista lafija kola so vakergja len ple nastavničkake. Palo adava, o Benjamin raskažingja ple roditelenge kaj osetingja sar o Jehova pomožingja leske te braninel ple veruvanja.

9. Sar šaj te radujna e Jehovaskoro vilo?

⁹ Adaleske so odlučinaja te ova poslušna e Jehovaske, o javera primetinena kaj razlikujnaja amen lendar. Valjani amenge hrabrost te šaj te vakera amare součenikonge ili amare kolegenge, kaj siem e Jehovaskere svedokija. Adava so o uslovija ko sveto ovena pološna hem o manuša ponašinena pe sa pološno, verojatno ka ovel amenge popharo te živina sprema o bibliska načelija hem te propovedina o šukar haberi (2. Tim. 1:8; 3:13). Ama ma bistre, amen keraja e Jehovaskoro vilo radosno keda siem hrabra hem keda razlikujnaja amen taro okola so na služinena leske (Izr. 27:11; Mal. 3:18).

O JEHOVA NEKA OVEL TUKE PONADARI DA KO PRVO THAN KO TLO ŽIVOTO

10. Sprema i zapoved soj pišimi ki 4. Mojseeva 6:6, 7, soske šaj sine te ovel pharo e nazarejconge te ačhon poslušna?

¹⁰ Čitin 4. Mojseeva 6:6, 7. O nazarejcija na smejnena sine te oven paše uzo mulo manuš. Akava šaj nekaske te dikhjol kaj nane bari žrtva. Ama ko biblisko vreme, akava šaj sine te ovel baro ispit jekhe nazarejcoske kolestar so mulo nekoj paše. Ko adava vreme, ko adetija parujbaske sine vklučimo te ove paše uzo mulo (Jovan 19:39, 40; Apo. 9:36-40). Ama jekh nazarejco kova so dengja zavet, našti sine te ikerel pe ko asavke adetija. Čak ako nekoj mulo taro leskere paše, iako osetinela sine bari dukh, jekh nazarejco ikerela pe sine ko plo zavet. O Jehova sigurno dela sine sila akale verna slugenge te šaj te ikljon ko krajo asavke pharipaja.

11. Ko so valjani te ovel odlučno jekh hristijani keda anela odluke povrzime leskere familijaja? (Dikh hem i slika.)

¹¹ Sar hristijanja, amen dikhaja seriozno ko zavet so dengjem le e Jehovaske. Akava  vlijajnela upro odluke so anaja len hem upro adava sar ka postapina ko nesave situacie keda kerela pe lafi baši amari familija. But trudinaja amen te grižina amen bašo potrebe amare familijakere, ama amenge sekogaš tano považno adava so rodela o Jehova namesto o želbe amare familijakere (Mat. 10:35-37; 1. Tim. 5:8). Ponekogaš šaj ka valjani te ana odluke kola so nane te svidžinen pe lenge, ama adala odluke radujnena e Jehova.

12. Sar o Aleksandru iklilo ko krajo e phare situacijaja so sine le ki familija?

¹² Te dikha o iskustvo e phraleskoro Aleksandru hem leskere romnjakoro i Dorina. Otkeda proučingje i Biblija jekh berš, i Dorina odlučingja te čhinavel te proučinel hem mangela sine te čhivel e Aleksandru da te kerel adava. Sepak, ov smireno hem taktično vakergja lake kaj ov ka prodolžinel. E Dorinake adava na svidžingja pe hem ponadari da probinela sine te terinel le te čhinavel e proučibaja. O Aleksandru vakerela kaj trudinela pe sine te haljol soske oj ponašinela pe agjaar, iako na sine leske lokho. Ponekogaš, keda i Dorina kritikujnela le sine hem vakerela leske sine phare lafija, ov razmislinela sine te čhinavel te proučinel i Biblija. Sepak o Aleksandru ponadari da čhivela sine e Jehova ko prvo than. Ama ko isto vreme, ov sikavela sine baro mangipe hem poštovanje ple romnjake. Leskoro šukar primer pottikningja la palem te počminel te proučinel i Biblija hem te krstinel pe. (Ki jw.org dikh o videoklipi Aleksandru i Dorina Vakar: „Ljubovta e dolgotrpeliva i ljubezna ki rubrika „Vistinata menuva životi“.)

13. Sar šaj te sikava mangipe sprema o Jehova hem amari familija?

¹³ O Jehova kergja i familija hem ov mangela te ovel amen srekjno familija (Ef. 3:14, 15). Ako mangaja te ova čače srekjna, valjani te kera o bukja agjaar sar so vakerela amenge o Jehova. Ov uverimo kaj o Jehova but ceninela o žrtve kola so kerea te šaj te služine leske džikote grižinea tut baši tli familija hem sikavea lenge mangipe hem poštovanje (Rim. 12:10).

TE OHRABRINA AMEN JEKH JEKHEA TE OVA SAR O NAZAREJCIJA

14. Kas posebno valjani te ohrabrina amare lafencar?

¹⁴ Sarine so odlučinena te služinen e Jehovaske valjani te oven spremna te keren žrtve adaleske so mangena le. Ponekogaš, adava nane lokho. Sar šaj te pomožina jekh jekheske te kera žrtve e Jehovaske? Agjaar  so ka ohrabrina amen amare lafencar (Jov 16:5). Dali ko tlo sobranie isi nekoj so trudinela pe te kerel poednostavno plo životo, te šaj ki pobari mera te učestvujnel ko teokratska aktivnostija? Dali džanea nesave ternen so sikavena hrabrost agjaar so razlikujnena pe taro javera čhave ki škola, iako adava nane lenge lokho? Dali isi nesave interesentija ili phralja kola so šaj borinena pe te ačhoven verna e Jehovaske adaleske so isi len protivibe tari familija? Te koristina sekoja prilika te šaj te ohrabrina asavken agjaar so ka vakera lenge kobor ceninaja len adaleske so kerena žrtve hem tane hrabra (Filim. 4, 5, 7).

15. Sar nesave pomožinena okolenge soj tane ki polnovremeno služba?

¹⁵ Ponekogaš, šaj ka ovel amen prilika te pomožina ko praktično način nekaske soj ki polnovremeno služba (Izr. 19:17; Evr. 13:16). Asavki iskreno želba sine jekhe pophure phenja so živinela ki Šri Lanka. Lake bajrargje i penzija hem adaleske manglja te pomožinel duje terne pionerkenge te prodolžinen e službaja iako sine len finansiska problemija. Adaleske odlučingja sekova masek te pomožinel len te platinen o smetke bašo telefoni. Akaja phen sikavgja but šukar stavi!

16. So sikljovaja taro nazarejcija?

¹⁶ Šaj but te sikljova taro šukar primer e nazarejcongoro. Isto agjaar, taro lengoro zavet šaj te sikljova nešto bašo amaro nebesno Dad, o Jehova. Ov tano uverimo kaj amen isi amen iskreno želba te kera adava so rodela amendar hem kaj spremno keraja žrtve te šaj te živina sprema o zavet so dengjem leske. Ov sikavela amenge čest agjaar so mukhela korkori te birina ko savo način ka sikava leske amaro mangipe (Izr. 23:15, 16; Mar. 10:28-30; 1. Jov. 4:19). Taro nazarejcija sikljovaja kaj o Jehova dikhela hem ceninela o žrtve kola so keraja len te šaj te služina leske. Adaleske te ova odlučna ponadari da te služina e Jehovaske agjaar so taro vilo ka da leske amaro najšukar.