Bijamo sium ko 22 dekemvri 1929 berš, ko Nouvil, jekh tikno gav kote so sine enja farme paše ko Bastonj, ko belgiska Ardene. Sar čhavo, sium sine srekjno ki farma mle roditelencar. Zaedno me potikne phralea o Rejmond, sekova dive račno muzinaja sine e gurumnjen hem pomožinaja sine ki niva. Ko amaro tikno gav, sarine keraja sine buti zaedno hem pomožinaja amen sine jekh jekhea.

Me roditelija o Emil hem i Alis, sine iskrena katolikija. Sekoja nedela ola džana sine ki misa. Ama, okolu 1939 berš, nesave pionerija tari Anglija ale ko amaro gav hem pučle me dade dali mangela redovno te dobinel preku pošta o spisanie Uteha (akana Džangavgjoven!). Mo dad odma halilo kaj adava so pišinela ko spisanie tano o čačipe hem počmingja te čitinel i Biblija. Keda čhinavgja te džal ki misa, amare komšie kola so angleder sine šukar amencar, počmingje te protivinen pe leske. Ola kerena leske sine pritisok te ačhol katoliko hem adaleske but puti rasprajnena pe sine lea.

But dukhala man sine adava keda dikhava sine kobor baro pritisok kerena sine o komšie me dadeske. Adava pottikningja man taro vilo te molinav e Devle te pomožinel leske, sar so spomningjum ko početok tari akaja statija. Sium sine but srekjno keda o komšie čhinavgje te protivinen pe me dadeske. Akava uveringja man kaj o Jehova tano „adava so šunela o molitve“.

Ko 10 maj 1940 berš, i nacističko Germanija napadingja e Belgija hem adaleske but manuša mora sine te našen adathar. Mi familija našlja ki južno Francija. Džikote patujnaja sine, ponekogaš nakhaja sine taro but opasna thana, kote so i germansko hem i francusko vojska borinena pe sine maškar peste.

 Pokasno keda irangjem amen ki amari farma, dikhlem kaj poviše taro bukja so sine amen, čorgje len. Samo amaro džukel o Bobi ačhilo athe. Asavke iskustvija teringje man te pučav man: „Soske isi vojne hem muke?“

Otprilika adava vreme, but ohrabringja man i poseta e phraleskiri Emil Šranc, jekh verno starešina kova so služinela sine sar pioneri. Ov e Biblijaja ko jekh but jasno način objasningja soske postojnena muke hem odgovoringja ko but javera pučiba so sine man bašo životo. Adava pomožingja mange te ovav panda popaše e Jehovaja hem te uverinav man kaj ov tano o Devel e mangipaskoro.

Panda angleder te završinel i vojna, mi familija šaj sine redovno te ovel ko kontakt e phralencar hem e phenjencar. Ko avgust 1943 berš, o phral Žoze-Nikola Mine, alo ki amari farma te šaj te ikerel jekh govor. Ov pučlja: „Koj mangela te krstinel pe?“ Me hem mo dad vazdingjem amare vasta. Agjaar krstingjem amen ki jekh tikni reka uzi amari farma.

Ko dekemvri 1944 berš, i germansko vojska počmingja plo posledno baro napad ki dujto Svetsko vojna ki zapadno Evropa — pendžardi sar i borba ko Buldž. Amen živinaja sine paše uzo than kote so sine adaja borba hem adaleske okolu jekh masek mora sine te garava amen ko podrumi taro amaro kher. Jekh dive, keda ikliljum te dav hajbaske e životnenge, jekh bomba peli ki amari farma hem uništingja o krovi e štalakoro. Jekh amerikansko vojniko kova so sine ki štala, počmingja te vikinel: „Teljov!“ Me prastandiljum hem pašliljum uzi leste, a ov ko šero čhivgja mange plo šlemi te šaj te zaštitinel man.

Pali vojna, uspejngjem redovno te ova ko kontakt e phralencar hem e phenjencar taro sobranie ko Liež, kova so sine okolu 90 kilometre severno amendar. Palo nesavo vreme, uspejngjem te kera jekh tikni grupa proučibaske ko Bastonj. Počmingjum te kerav buti ki administracija bašo danokija hem sine man prilika te studirinav bašo pravo. Pokasno, kerava sine buti ki jekh notarsko kancelarija. Ko 1951 berš, organiziringjem jekh tikno pokrainsko kongres ko Bastonj. Sine prisutna okolu 100 manuša, maškar kolende so sine hem jekh revno pionerka, i Eli Rojter. Oj patujngja 50 kilometre točakoja te šaj te avel ko kongres. Bašo kratko vreme zaljubingjem amen hem veringjem amen. A i Eli dobingja pokana te džal ki škola  Gilead, ko SAD. Oj pišingja pismo dži ko glavno sedište te objasninel soske mislinela kaj valjani te odbinel i pokana. O phral o Nor, kova so ko adava vreme predvodinela sine maškar e Jehovaskoro narodo, ljubezno odgovoringja lake kaj jekh dive šaj ka džal ki škola Gilead zaedno ple romea. Lelem amen ko fevruari 1953 berš.

O isto berš, me hem i Eli siem sine ko kongres e temaja: „O opštestvo e neve svetoskoro“, kova so ikergja pe ko stadioni Jenki, Njujork. Džikote sium sine adari, zapoznajngjum jekhe phrale kova so nudingja mange šukar buti hem vikingja amen te živina ko SAD. Otkeda molingjem amen e Jehovaske bašo adava, i Eli hem me odlučingjem te odbina adaja ponuda hem te irana amen ki Belgija, te šaj te poddržina i tikni grupa ko Bastonj, kote so sine okolu deš manuša. O sledno berš, bijandilo amenge amaro čhavo o Serž hem siem sine but srekjna bašo adava. Ama palo efta masek, o Serž nasvalilo hem mulo. Ki molitva vakeraja sine e Jehovaske kobor bari dukh osetinaja sine, hem i nadež bašo voskresenie but utešinela amen sine.

Ko oktomvri 1961 berš, uspejngjum te arakhav buti pohari saatencar te šaj te ovav pioneri. Ama, o isto dive javingja pe mange o sluga e podružnicakoro tari Belgija. Ov pučlja man dali ka šaj te počminav te služinav sar pokrainsko sluga (akana pokrainsko nadgledniko). Me pučljum le: „Šaj li prvo te služina sar pionerija angleder te prifatina akaja zadača?“ O phralja vakergje amenge kaj šaj. Otkeda ofto masek služingjem sar pionerija, ko septemvri 1962 berš, počmingjem e pokrainsko službaja.

Palo duj berš ki pokrainsko služba, siem sine vikime te služina ko Betel ko Brisel. E betelsko službaja počmingjem ko oktomvri 1964 berš. Akaja nevi zadača angja amenge but blagoslovija. Kratko otkeda o phral o Nor posetingja amaro Betel ko 1965 berš, sium sine but iznenadimo keda imenujngje man te služinav sar sluga e podružnicakoro. Pokasno i Eli hem me siem sine vikime te dža ko 41-to klasi tari škola Gilead. O lafija kola so o phral Nor vakergja len angleder 13 berš, ule čače. Palo diplomiribe, irangjem amen ko Betel ki Belgija.

Sa akala berša sine mange bari čest te koristinav adava so džanava o zakoni te šaj te braninav o pravo e Jehovaskere narodoskoro te obožavinel slobodno e Devle ki Evropa hem ko javera thana (Fil. 1:7). Adava dengja man prilika te avav ko kontakt službenikoncar taro vlade ko poviše taro 55 phuvja kote so amare aktivnostija sine ograničime ili zabranime. Namesto te istakninav man sar manuš kova so šukar džanela o zakoni, sekogaš pretstavinava man sine sar manuš so služinela e Devleske. Sekogaš rodava sine vodstvo taro Jehova ki molitva, soske džanava sine kaj „o vilo e careskoro [ili e sudijaskoro] tano sar pani so thavdela ko e Jehovaskoro vas. Ov vodinela le adari kote so mangela“ (Izr. 21:1).

Jekh iskustvo koleste so panda setinava man, tano o razgovor so sine man jekhea taro Evropsko  parlamenti. Nekobor puti rodingjum te kerav lea lafi hem ov ko krajo složingja pe te dikhel pe mancar. Ov vakergja mange: „Ka dav tut pandž minutija, ni minuta poviše taro adava“. Teljargjum mo šero hem počmingjum te molinav man. Ov nervozno pučlja man so kerava. Vazdingjum mo šero hem vakergjum leske: „Zablagodaringjum man e Devleske soske tu sian jekh taro leskere sluge“. Ov pučlja man: „So mangea te vakere?“ Sikavgjum leske o stiho taro Rimjanja 13:4. Ov sine protestanti hem adaleske o biblisko stiho lelja leskoro vnimanie. So slučingja pe palo adava? Kergjem lafi ekvaš saati hem sine amen but uspešno sostanok. Ov čak vakergja kaj poštujnela adava so kerena e Jehovaskere svedokija.

But berša, e Jehovaskoro narodo vodingja but pravna borbe ki Evropa baši hristijansko neutralnost, staratelstvo upro čhave, danokija hem javera bukja. Sine man čest te učestvujnav ko but taro adala slučaija hem lično te dikhav sar o Jehova dengja amen uspeh hem pobeda. E Jehovaskere svedokija pobedingje ko poviše taro 140 slučaija ko Evropsko sudo bašo manušikane pravija!

Pokasno, sorabotingjum e phralea Filip Bramli, taro glavno sedište hem e phralea Valter Farneti tari Italija, te šaj te pomožina e phralenge hem e phenjenge ki Kuba te služinen e Jehovaske ki sloboda soske adari amare aktivnostija sine ograničime. Pišingjum pismo dži ki ambasada tari Kuba ki Belgija hem palo adava dikhljum man jekhe službenikoja kova so valjani sine te razgledinel amaro slučaj. Ko prva sostanokija so sine amen adale službenikoja, na uspejngjem te rešina o nesoglasuvanja kola so angje dži ko adava i vlada tari Kuba te ograničinel amare aktivnostija.

Otkeda ki molitva rodingjem o Jehova te vodinel amen, rodingjem dozvola tari vlada te bičhala 5.000 Biblie ki Kuba hem ola dozvolingje amenge. O Biblie resle dži ko phralja hem phenja. Akava uveringja amen kaj o Jehova blagoslovinela amaro trudo. Palo adava rodingjem dozvola te bičhala panda 27.500 Biblie hem i vlada adava da dozvolingja amenge. Adava so šaj sine te pomožinav e phralenge hem e phenjenge ki Kuba te ovel len lično primerok tari Biblija, kergja man but radosno.

Poviše puti geljum ki Kuba te šaj te pomožinav o vlastija te mukhen amen te propovedina ki pobari sloboda. Ko sa adava vreme uspejngjum te ovav ko šukar odnosija bute službenikoncar tari vlada.

Ko 1994 berš, ki Ruanda sine strašno vreme adaleske so sine baro etničko nasilstvo protiv o pleme Tutsi, kote so  nasilno sine mudarde poviše taro 1.000.000 manuša. Žalno tano adava so nesave taro amare da phralja hem phenja sine mudarde. Kratko palo adava, jekh grupa phralja sine zamolime te organizirinen humanitarno pomoš bašo phralja tari adaja phuv.

Keda reslem ki glavno diz Kigali, dikhlem kaj i preveduvačko kancelarija hem o than kote so arakhela pe sine i literatura, sine sa ko dupke taro kuršumija. Šungjem žalna iskustvija bašo adava sar but phralja hem phenja sine mudarde mačetencar. Ama isto agjaar, šungjem bašo but iskustvija taro phralja hem phenja kola so ple postapkencar sikavgje hristijansko mangipe. Na primer, dikhlem amen jekhe phralea taro pleme Tutsi kole so jekh familija Svedokija taro pleme Hutu, garavgja le 28 dive ki jekh dupka ki phuv. Ko jekh sostanok ko Kigali, ohrabringjem hem utešingjem poviše taro 900 phralen hem phenjen.

Palo adava, nakhlem i granica ko Zair (akana vikinela pe Demokratsko Republika Kongo) te šaj te roda poviše phralen hem phenjen tari Ruanda kola so našle ko izbeglička kampija paše uzi diz Goma. Adaleske so našti sine te arakha len, molingjem amen e Jehovaske te ingarel amen dži lende. Palo adava, primetingjem sar jekh manuš avela paše uzi amende hem pučlem le dali džanela nekas taro e Jehovaskere svedokon. Ov odgovoringja amenge: „Oja, me sium Svedoko. Ka ovel mange milo te ingarav tumen dži ko Odbor baši pomoš“. Otkeda sine amen jekh ohrabruvačko sostanok e Odborea baši pomoš, dikhlem amen okolu 1.600 phralencar hem phenjencar so sine izbeglice, te šaj duhovno te utešina len hem te ohrabrina len. Isto agjaar, čitingjem lenge jekh pismo taro Vodečko telo. O phralja hem o phenja sine but radosna keda šungje akala lafija: „Celo vreme molinaja amen tumenge hem džanaja kaj o Jehova nane te mukhel tumen“. Akala lafija taro Vodečko telo sine čače. Avdive ki Ruanda, poviše taro 30.000 Svedokija radosno služinena e Jehovaske!

Palo 58 berš brako, ko 2011 berš, mi mangli romni i Eli muli. Ki molitva vakerava sine e Jehovaske kobor bari dukh sine man ko vilo hem ov utešinela man sine. Isto agjaar, utešingja man adava so vakerava sine e javerenge o šukar haberi bašo Carstvo.

Iako isi man poviše taro 90 berš, panda propovedinava sekova kurko. Isto agjaar, radosno sium so šaj te pomožinav ko Pravno oddelenie ko Betel ki Belgija, te koristinav mlo iskustvo te pomožinav e javerenge hem te ohrabrinav e ternen ki betelsko familija.

Okolu 84 berš angleder, prvo puti molingjum man e Jehovaske. Adava sine početok bašo jekh but šužo životo kote so uljum sa popaše e Jehovaja. But sium blagodarno so celo životo o Jehova šunela sine mle molitve (Ps. 66:19). a