Dža ko teksto

Dža ki sodržina

STATIJA PROUČIBASKE 9

GILI 75 „Ake sium, man bičhal man!“

Dali sian spremno te de zavet e Jehovaske?

Dali sian spremno te de zavet e Jehovaske?

Solea te iranav e Jehovaske bašo sa o šukar bukja so kergja len mange? (PS. 116:12)

SO KA SIKLJOVA

Akaja statija šaj te pomožinel tuke te ove paše amal e Jehovaja hem te ovel tut želba te de leske lafi kaj ka služine leske celo životo hem te krstine tut.

1-2. So mora te kerel nekoj angleder te krstinel pe?

 KO POSLEDNA pandž berš, poviše taro jekh milioni manuša krstingje pe hem ule e Jehovaskere svedokija. But džene lendar, isto sar o Timotej kova so služinela sine e Jehovaske ko prvo veko, sine sikavde bašo čačipe „panda taro tiknipe“ (2. Tim. 3:14, 15). Javera zapoznajngje e Jehova sar pobare, a nesave ko pophure berša. Na primer, jekh romni koja so proučingja i Biblija e Jehovaskere svedokoncar, krstingja pe keda sine 97 berš!

2 Ako proučinea i Biblija nekasaja taro e Jehovaskere svedokija ili ako tle roditelija sikavena tut bašo čačipe panda taro tiknipe, dali razmislinea te krstine tut? Adaja tani jekh but šukar cel. Ama angleder te krstine tut, valjani te de zavet e Jehovaske. Ki akaja statija ka dikha so značinela te de zavet e Devleske, javere lafencar te de lafi e Jehovaske kaj ka služine leske celo životo. Isto agjaar, oj ka pomožinel tuke te haljove soske na valjani te dara te kere adava čekori hem te krstine tut keda ka ove spremno bašo adava.

SO ZNAČINELA TE DE ZAVET E DEVLESKE?

3. Vaker bibliska primerija taro manuša kola so sine ko zavet e Jehovaja.

3 Sprema i Biblija, keda nekoj dela sine zavet e Jehovaske, ov sine odvojmo baši jekh posebno zadača. O Izraelcija sine ko zavet e Jehovaja sar nacija. Ama, nesave poedincija taro narodo sine ko zavet e Jehovaja ko jekh posebno način. Na primer, o Aron phiravela sine „o sveto znako bašo zavet“ — jekh zlatno pločka ko angluno delo taro leskoro turbani. Adaja zlatno pločka sikavela sine kaj ov sine birimo te služinel e Jehovaske ko jekh posebno način — sar prvosvešteniko e izraelsko narodoske (3. Moj. 8:9). O nazarejcija da sine ko zavet e Jehovaja ko jekh posebno način. O lafi „nazarejco“ avela taro hebrejsko lafi „nazir“, so značinela „birimo“ ili „odvojmo“. O nazarejcija valjani sine te šunen o posebna zapovedija so sine pišime ko e Mojseeskoro zakoni (4. Moj. 6:2-8).

4. a) So slučinela pe keda dea lafi e Jehovaske kaj ka služine leske celo životo? b) So značinela nekoj te „otkažinel pe pestar“? (Dikh hem i slika.)

4 Keda dea lafi e Jehovaske kaj ka služine leske, tu birinea te ove učeniko e Isus Hristoseskoro hem odlučinea e Devleskiri volja te ovel tuke najvažno ko životo. So ka rodel pe tutar ako dea akava zavet? O Isus vakergja: „Ako nekoj mangela te džal pali mande, neka otkažinel pe pestar“ (Mat. 16:24). I grčko fraza soj prevedimi sar „neka otkažinel pe pestar“, šaj isto agjaar te prevedinel pe sar „mora korkori peske te vakerel na“. Keda dea lafi e Jehovaske, ka valjani te vakere na bašo sa adava so na svidžinela pe leske (2. Kor. 5:14, 15). Ko adava tano vklučimo te vakere na hem bašo „postapke e grešno teloskere“, sar soj o seksualno nemoral (Gal. 5:19-21; 1. Kor. 6:18). Dali adava so ka šune akala zapovedija ka keren tlo životo pharo? Ako mangea e Jehova hem ako sian uverimo kaj leskere zakonija tane bašo tlo šukaripe, nane te ovel tuke pharo (Ps. 119:97; Isa. 48:17, 18). Jekh phral so vikinela pe Nikolas, vakerela: „Ko e Jehovaskere merilija šaj te dikhe sar rešetke taro zatvor kola so čhinavena tut te kere adava so tu mangea ili sar rešetke taro kafezi lavencar kola so zaštitinena tut tari opasnost“.

Dali ko e Jehovaskere merilija dikhea sar rešetke taro zatvor kola so čhinavena tut te kere adava so tu mangea ili sar rešetke taro kafezi lavencar kola so zaštitinena tut tari opasnost? (Dikh ko pasus 4)


5. a) Sar šaj te de lafi e Jehovaske kaj ka služine leske celo životo? b) Savi tani i razlika maškar o zavet hem o krstibe? (Dikh hem i slika.)

5 Sar šaj te de zavet e Jehovaske kaj ka služine leske celo životo? Agjaar so ki molitva ka vetine leske kaj ka služine samo leske hem kaj najvažno ko životo ka ovel tuke te kere leskiri volja. Ustvari, tu vetinea e Jehovaske kaj ponadari da ka mange le „sa tle vilea, hem sa tle dušaja, hem sa tle gogjaja, hem sa tle silaja“ (Mar. 12:30). Tlo zavet dea le keda sian korkori, adava tano nešto maškar tute hem o Jehova. Tari javer strana, o krstibe tano javno hem agjaar o javera šaj te dikhen kaj tu dengjan zavet e Jehovaske. Tlo zavet tano seriozno vetuvanje kova so dea le e Jehovaske. Adaleske tli cel valjani te ovel te ikere tut ko adava vetuvanje, a o Jehova da očekujnela tutar adava (Prop. 5:4, 5).

Te de zavet e Jehovaske, značinela lično te vetine leske kaj ka služine samo leske hem kaj najvažno ka ovel tuke te kere leskiri volja (Dikh ko pasus 5)


SO VALJANI TE POTTIKNINEL TUT TE DE ZAVET E JEHOVASKE?

6. So valjani te pottikninel tut te de lafi e Jehovaske kaj ka služine leske celo životo?

6 I glavno pričina soske valjani te de lafi e Jehovaske kaj ka služine leske celo životo tani tlo mangipe sprema leste. Tlo mangipe na valjani te ovel vodimo samo taro čuvstvija. Tu zamangljan e Jehova adaleske so šukar zapoznajngjan le hem džanea leskiri namera (Kol. 1:9). Adava so proučingjan i Biblija uveringja tut 1) kaj o Jehova čače postojnela, 2) kaj i Biblija tani lestar, hem 3) kaj ov koristinela pli organizacija te šaj te ispolninel pli namera.

7. So valjani te kerel nekoj angleder te del zavet e Jehovaske?

7 Keda nekoj odlučinela te del zavet e Jehovaske, ov valjani te džanel o osnovna sikljojba tari Biblija hem te živinel sprema e Devleskere merilija. Kobor so dozvolinena leske o okolnostija ov kerela e javerencar lafi bašo adava so siklilo (Mat. 28:19, 20). Leskoro mangipe sprema o Jehova barilo hem isi le iskreno želba te služinel samo leske. Dali tuja da tano agjaar? Ako mangea e Jehova sa tle vilea, nane te de le zavet hem te krstine tut samo te šaj te radujne okole so proučinela tuja i Biblija ili tle roditelen, a ni palem samo adaleske so tle amala kerena adava.

8. Sar i blagodarnost pomožinela tuke te odlučine te de lafi e Jehovaske kaj ka služine leske celo životo? (Psalm 116:12-14).

8 Keda razmislinea bašo sa adava so kergja tuke o Jehova, sian blagodarno hem mangea te de le lafi kaj ka služine leske celo životo. (Čitin Psalm 116:12-14.) But točno tano adava so vakerela i Biblija, kaj „sekova šukar hem sovršeno poklon“ avela taro Jehova (Jak. 1:17). Na postojnela pobaro poklon tari otkupno žrtva leskere Čhaveskiri e Isuseskiri. Razmislin kobor šužo poklon tani i otkupnina. Preku late šaj te ova paše e Jehovaja. Ov isto agjaar dela amen prilika te živina večno (1. Jov. 4:9, 10, 19). Adava so ka de zavet e Jehovaske tano najšukar način sar šaj te sikave kaj sian leske blagodarno bašo najbaro mangipe so sine nekogaš sikavdo hem bašo sa o javera blagoslovija so dobingjan len lestar (5. Moj. 16:17; 2. Kor. 5:15). Baši asavki blagodarnost kerela pe lafi ko lil Ov bahtalo zasekogaš, ki lekcija 46 točka 4, kote so isi o videoklipi So šaj te da e Devleske?.

DALI SIAN SPREMNO TE DE ZAVET HEM TE KRSTINE TUT?

9. Soske nikoj na valjani te mislinel kaj mora te del zavet e Jehovaske?

9 Šaj mislinea kaj panda na sian spremno te de zavet hem te krstine tut. Šaj valjani te kere panda promene ko tlo životo te šaj te ikere tut ko e Jehovaskere merilija, ili šaj valjani tuke panda vreme te šaj te zojrakere tli vera (Kol. 2:6, 7). Na napredujnena sa o interesentija isto tempoja hem nane spremna sa o terne te den zavet hem te krstinen pe ki isto vozrast. Keda razmislinea bašo tlo duhovno napredok, trudin te haljove save promene valjani te kere tu, bizo te sporedine tut e javerencar (Gal. 6:4, 5).

10. So šaj te kere ako haliljan kaj panda na sian spremno te de zavet hem te krstine tut? (Dikh hem i ramka „ E ternenge kola so barile ko čačipe“.)

10 Čak ako haliljan kaj panda na sian spremno te de lafi e Jehovaske kaj ka služine leske celo životo, ma otkažin tut tari adaja cel. Molin e Jehova te pomožinel tuke te kere o promene so valjani (Fil. 2:13; 3:16). Ov sigurno kaj ov ka šunel tle molitve hem ka odgovorinel ki lende (1. Jov. 5:14).

SOSKE NESAVE NANE ODLUČNA

11. Sar ka pomožinel amenge o Jehova te ačhova leske verna?

11 Iako nesave tane spremna te den zavet e Jehovaske hem te krstinen pe, sepak mislinena pe dali te keren adava. Ola pučena pe: „So ako palo mlo krstibe kerava seriozno grevo hem isklučinena man?“ Ako tu da daraja taro adava, ov uverimo kaj o Jehova ka del tut sa so valjani te šaj te služine leske hem te živine agjaar sar ov so mangela (Kol. 1:10). Ov isto agjaar ka del tut sila te šaj te kere adava soj ispravno. Adalea so pomožingja bute dženenge, o Jehova više sikavgja kaj šaj te kerel adava (1. Kor. 10:13). Adaleske but hari džene tane isklučime taro sobranie. O Jehova čače pomožinela ple slugenge te ačhoven leske verna.

12. So ka pomožinel amenge te na kera seriozno grevo?

12 Sekova nesovršeno manuš tano ko iskušenie te kerel nešto pogrešno (Jak. 1:14). Sepak, tu valjani te odlučine sar ka postapine keda sian ko iskušenie. Džangjola pe, ko krajo tut isi tut kontrola upro adava sar ka živine. Nesave manuša vakerena kaj nane amen kontrola upro amare čuvstvija hem postapke. Ama adava nane točno. Tu šaj te sikljove te kontrolirine tle pogrešna želbe. Čak keda ka arakhljove ko nesavo iskušenie, tu šaj te odlučine te na pere ki leste. Te šaj te uspejne ko adava, molin tut sekova dive. Neka ovel tut navika redovno te proučine e Devleskoro Lafi. Ov redovno ko sostanokija. Ker e javerencar lafi baši tli vera. Ako redovno kerea akala bukja, ka ovel tut sila te živine sprema tlo zavet, hem nikogaš ma bistre kaj o Jehova ka pomožinel tuke ko adava (Gal. 5:16).

13. Savo šukar primer mukhlja amenge o Josif?

13 Ka ovel tuke polokho te ačhove verno e Jehovaske ako angleder odlučinea so ka kere keda ka arakhljove ko iskušenie. Ki Biblija tane spomnime but manuša kola so kergje adava iako sine nesovršena. Na primer, e Petefrijaskiri romni nonstop probinela sine te hovavel e Josife. Ama ov angleder odlučingja sar ka reagirinel ki asavki situacija. Tari Biblija doznajnaja kaj ov odbingja la hem vakergja lake: „Sar šaj te kerav doborom baro lošnipe hem te grešinav e Devleske?“ (1. Moj. 39:8-10). Jasno tano kaj o Josif džanlja sar ov ka postapinel panda angleder oj te probinel te hovavel le. Adava pomožingja leske te postapinel ispravno keda arakhlilo ko iskušenie.

14. Sar šaj te sikljova te na pera ko iskušenija?

14 Sar šaj te dža palo primer e Josifeskoro hem te ačhove verno e Devleske keda sian iskušimo? Šaj panda akana te odlučine sar ka postapine keda ka arakhljove ko iskušenie. Sikljov odma te cide tut taro bukja kola so o Jehova mrzinela len, pa čak ni ma razmislin baši lende (Ps. 97:10; 119:165). Adava ka pomožinel tuke te na kere grevo keda ka arakhljove ko iskušenie soske više ka džane sar te postapine.

15. Sar šaj nekoj te sikavel kaj revno rodela e Jehova? (Evreija 11:6).

15 Šaj džanea kaj arakhljan o čačipe hem kaj mangea te služine e Jehovaske sa tle vilea, ama šaj panda mislinea kaj na sian spremno te de zavet e Jehovaske hem te krstine tut. Šaj te dža palo primer e careskoro e Davideskoro hem te moline e Jehova: „Dikh savo manuš sium, o Devla, dikh so isi man ko vilo. Ispitin man hem dikh mle misle kola so voznemirinena man. Hem dikh, isi li nešto ki mande so čhivela man te džav ko lošno drumo hem ingar man ko večno drumo“ (Ps. 139:23, 24). Keda molinea tut agjaar, tu sikavea kaj rodea pomoš taro Jehova hem kaj kerea buti ki tli cel te de zavet hem te krstine tut. A o Jehova blagoslovinela „okolen so rodena le revno“. (Čitin Evreija 11:6.)

OV SA POPAŠE E JEHOVAJA

16-17. Sar o Jehova privlečinela ki peste okolen so barile ko čačipe? (Jovan 6:44).

16 O Isus vakergja ple učenikonge kaj o Jehova privlečingja len ki peste. (Čitin Jovan 6:44.) Razmislin kobor šužo čuvstvo tano adava hem so značinela adava lično tuke. O Jehova dikhela nešto šukar ko sekova manuš so privlečingja le ki peste. Ko adava manuš dikhela sar pli „najmangli sopstvenost“ (5. Moj. 7:6). Agjaar dikhela ki tute da.

17 Šaj sian terni ličnost koja so barili ko čačipe. Šaj mislinea kaj služinea e Jehovaske samo adaleske so tle roditelija tane e Jehovaskere svedokija, a na adaleske so o Jehova privlečingja tut ki peste. Sepak, i Biblija vakerela: „Oven paše e Devlea, hem ov ka ovel paše tumencar“ (Jak. 4:8; 1. Let. 28:9). Keda tu kerea nešto te šaj te ove paše e Jehovaja, ov da ovela paše tuja. O Jehova na dikhela ki tute samo sar delo tari jekh grupa. Ov privlečinela sekas lično, čak adalen so barile ko čačipe. Keda kerea nešto te šaj te ove paše e Jehovaja, ov kerela adava so pišinela ko Jakov 4:8. (Sporedin 2. Solunjanja 2:13.)

18. So ka dikha ki javer statija? (Psalm 40:8).

18 Adalea so ka de lafi e Jehovaske kaj ka služine leske celo životo hem ka krstine tut, ka sikave isto stavi sar o Isus. Ov spremno prifatingja te kerel sa adava so rodingja leskoro Dad (Čitin Psalm 40:8; Evr. 10:7). Ki javer statija ka dikha so ka pomožinel tuke ponadari da verno te služine e Jehovaske otkeda ka krstine tut.

SAR KA ODGOVORINE?

  • So značinela nekoj te del zavet e Jehovaske?

  • Sar i blagodarnost sprema o Jehova šaj te pomožinel tuke te de le lafi kaj ka služine leske celo životo?

  • So ka pomožinel tuke te na kere seriozno grevo?

GILI 38 Ov ka del tut sila