Dža ko teksto

Dža ki sodržina

Dali dikhea ki pravda sar so dikhela o Jehova?

Dali dikhea ki pravda sar so dikhela o Jehova?

Ka vakerav bašo e Jehovaskoro anav. Ov tano verno Devel, bizi nepravda (5. MOJ. 32:3, 4)

GILJA: 110, 2

1, 2. a) Savi nepravda doživingje o Navutej hem leskere čhave? b) Bašo kola duj osobine ka kera lafi ki akaja statija?

DUJ lošna manuša krivingje jekhe manuše baši jekh but seriozno buti. Ama, adava sine hovajbe. O manuš sine osudimo te merel. Zamislin tuke, sar osetinena pe sine o manuša so mangena i pravda keda dikhle sar mudarena akale manuše hem leskere čhaven kola so na sine kriva! Akaja situacija nane samo paramis. Akava čače slučingja pe jekhe verno manušeske kova so služinela sine e Jehovaske, adava sine o Navutej. Ov živinela sine ko vreme keda cari ko Izrael sine o Ahav (1. Car. 21:11-13; 2. Car. 9:26).

2 Ki akaja statija, ka dikha so slučingja pe e Navutejeske. Isto agjaar, ka dikha sar jekh verno starešina taro prvo veko kergja bari greška. Akala duj primerija ka sikaven amenge kobor valjani te ova ponizna hem spremna te prostina ako mangaja te dikha ki pravda sar so dikhela o Jehova.

BARI NEPRAVDA

3, 4. Savo manuš sine o Navutej hem soske na manglja te biknel pli niva e Ahaveske?

3 O Navutej sine verno e Jehovaske ko vreme keda but Izraelcija džana sine palo lošno primer e Ahaveskoro hem leskere romnjakoro, i Jezavela koja so sine lošno carica. Ola obožavinena sine e hovavne devle, o Vaal, hem na poštujnena sine e Jehova hem leskere zakonija. Ama, o Navutej ceninela sine plo amalipe e Jehovaja poviše taro plo životo.

4 Čitin 1. Carevite 21:1-3Keda o Ahav manglja taro Navutej te kinel niva ili te del le pošuži niva, ov na manglja. Soske? Ov vakergja leske kaj našti te del le o nasledstvo so dobingja le, soske o Jehova adava zabraningja. O Navutej na manglja te bikinel i niva e Ahaveske soske na manglja te phagel e Jehovaskoro zakoni kova so phenela sine kaj o Izraelcija na smejnena zasekogaš te bikinen o nasledstvo so dobingje le (3. Moj. 25:23; 4. Moj. 36:7). O Navutej sine poslušno e Jehovaske.

5. So kergja i Jezavela te šaj te lel i niva taro Navutej?

5 Keda o Navutej na manglja te bikinel pli niva, o Ahav hem leskiri romni kergje but lošna bukja. Te šaj te len i niva, i Jezavela vakergja duje dženenge te krivinen e Navuteje bašo nešto so na kergja. Adaja sine i pričina soske mudargje le hem leskere čhaven. So kergja o Jehova baši akaja bari nepravda?

E DEVLESKIRI PRAVDA

6, 7. Sar sikavgja o Jehova kaj mangela i pravda hem soske adava utešingja e Navutejeskere familija hem leskere amalen?

6 O Jehova odma bičhalgja e Ilija ko Ahav te vakerel leske kaj mudargja manuše hem kaj tano čor. Savi odluka angja o Jehova? O Ahav, leskiri romni hem leskere čhave te oven mudarde, sar so sine mudarde o Navutej hem leskere čhave (1. Car. 21:17-25).

7 E Navutejeskere familijake hem leskere amalenge sine but pharo bašo lošna bukja so kergja len o Ahav. O Jehova dikhlja i nepravda hem odma reagiringja. Adava sigurno but utešingja len. Ama, lengiri poniznost hem i doverba ko Jehova šaj sine ispitimi taro adava so slučingja pe ponadari.

O Ilija vakergja e Ahaveske kaj o Jehova nane te kazninel le adaleske so ulo ponizno

8. So kergja o Ahav keda šungja i osuda taro Jehova hem savo sine o rezultati?

8 Keda šungja o Ahav so odlučingja o Jehova te kerel leske, pharavgja ple šeja hem uravgja pe šeja kolencar so sikavgja kaj žalinela, postinela sine, sovela sine adale šeencar hem phirela sine razočarimo. O Ahav ulo ponizno. Savo sine o rezultati? O Jehova vakergja e Ilijaske: „Adaleske so ulo ponizno, nane te kazninav le sa džikote tano dživdo. Ka kazninav leskoro kher ko dive leskere čhaveskere“ (1. Car. 21:27-29; 2. Car. 10:10, 11, 17). O Jehova, kova so „ispitinela o vile“ hem šaj te dikhel save čače siem, sikavgja milost e Ahaveske (Izr. 17:3).

I PONIZNOST ZAŠTITINELA AMEN

9. Soske i poniznost ka zaštitinel sine e Navutejeskere familija hem e amalen?

9 Keda e Navutejeskiri familija hem leskere amala šungje kaj e Ahaveskiri familija nane te ovel kaznimi sa džikote tano dživdo o Ahav, adava šaj čhivgja lengiri vera ko ispit. Ama, i poniznost ka pomožinel lenge sine te zaštitinen pumari vera. Soske? Ako sine ponizna, ola ponadari da ka služinen sine e Jehovaske hem ka ovel len sine doverba kaj o Jehova našti te ovel nepravedno. (Čitin 5. Mojseeva 32:3, 4.) Ki idnina, e Navutejeskiri familija ka doživinel te dikhel ple manglen so ka voskresninen. Tegani o Navutej hem leskere čhave ka dobinen sovršeno pravda (Jov 14:14, 15; Jovan 5:28, 29). Jekh ponizno manuš džanela kaj „o čačutno Devel ka sudinel sekoja buti so kerela pe, isto agjaar sa soj garavdo hem ka vakerel dali tano šukar ili lošno“ (Prop. 12:14). Keda sudinela nekaske, o Jehova dikhela bukja kola so amen na džanaja len. Adaleske i poniznost zaštitinela amen te ačhova verna e Jehovaske.

I poniznost zaštitinela amen te ačhova verna e Jehovaske

10, 11. a) Kola situacie šaj te ispitinen amari vera? b) Sar šaj i poniznost te zaštitinel amen?

10 Sar ka reagirine ako o starešine anena nesavi odluka so na haljovea la ili na složinea tut laja? Na primer, so ka kere ako o starešine odlučinena kaj tu ili nekoj soj tuke paše na ispolninena više o uslovija te ovel tumen nesavi zadača ki organizacija? So ako tlo bračno partneri, tlo čhavo, tli čhaj, ili nesavo paše amal tano isklučimo taro sobranie hem tu na složinea tut adale odlukaja so angje la o starešine? So ka kere ako mislinea kaj o starešine grešingje adalea so sikavgje milost nekaske so kergja grevo? Akala situacie šaj te ispitinen amari vera ko Jehova hem ko adava sar vodinela o sobranie avdive. Sar ka pomožinel tut i poniznost ako arakhljovea ko jekh taro akala situacie? Te dikha duj načinija.

Sar ka reagirine ako o starešine vakerena nesavi odluka kolaja so na složinea tut? (Dikh o pasusija 10-11)

11 Prvo, ako siem ponizna ka priznajna kaj na džanaja sa o bukja. Čak ako mislinaja kaj džanaja sa baši adaja situacija, samo o Jehova džanela so isi nekas ko vilo (1. Sam. 16:7). Ako isi amen akava ki godi, ponizno ka priznajna kaj siem ograničime hem kaj valjani te kera promene ko amaro razmisluvanje. Dujto, ako dikhlem ili doživingjem nesavi nepravda, i poniznost ka pomožinel amen te ačhova poslušna hem strplivo te adžikera o Jehova te isprajnel i situacija. I Biblija vakerela: „Ka ovel šukar okolenge so darana taro čačutno Devel. Ama, e lošnoske nane te ovel šukar hem nane te prodolžinel ple dive“ (Prop. 8:12, 13). Ako ačhovaja ponizna, adava ka koristinel amenge hem e javeren. (Čitin 1. Petrovo 5:5.)

SITUACIJA KEDA SINE LICEMERSTVO KO SOBRANIE

12. Kova izveštaj ka dikha akana hem soske?

12 O hristijanja taro purano vreme ki sirisko Antiohija, arakhlile ki situacija so ispitingja lengiri poniznost hem lengiri spremnost te prostinen. Te dikha akava izveštaj hem te ispitina amaro stavi bašo prostiba. Akava šaj te pomožinel amen te haljova soske o Jehova šaj te koristinel nesovršena manušen bizo te peljarel ple merilija.

13, 14. Save zadače sine e Petare hem sar sikavgja kaj tano hrabro?

13 O apostol Petar sine starešina hem but hristijanja taro prvo veko džanena le sine. Ov sine paše amal e Isusea hem sine leske dende važna zadače (Mat. 16:19). Ko 36 berš, sine leske vakerdo te propovedinel e Kornelijaske hem sarinenge taro leskoro kher. Soske akava sine nešto posebno? Adaleske so o Kornelij na sine Evrei hem na sine obrežimo. Keda o Kornelij hem sarine taro leskoro kher dobingje o sveti duh, o Petar halilo kaj ola šaj te oven krstime sar hristijanja. Ov vakergja: „Akala manuša primingje o sveti duh isto sar amende, adaleske koj šaj te phenel kaj našti te krstinen pe ko pani?“ (Dela 10:47).

14 Ko 49 berš, o apostolija hem o starešine taro Erusalim khedingje pe te odlučinen dali o hristijanja kola so nane Evreija valjani te obrežinen pe. Ko adava sostanok, o Petar hrabro setinkergja e phralen kaj ov dikhlja sar o manuša tari javer nacija primingje o sveti duh iako na sine obrežime. Adava so vakergja o Petar pomožingja e phralen taro vodečko telo te anen odluka (Dela 15:6-11, 13, 14, 28, 29). O phralja so sine Evreija hem okola taro javera nacie, sine blagodarna so e Petare sine le hrabrost te vakerel baši adaja situacija. E phralenge taro prvo veko na sine pharo te ovel len doverba ko akava verno hem zrelo manuš (Evr. 13:7).

15. Savi greška kergja o Petar džikote sine ki sirisko Antiohija? (Dikh i slika ko početok tari statija.)

15 Nesavo vreme palo adava sostanok ko Erusalim, o Petar gelo ki sirisko Antiohija. Džikote sine adari, ov družinela pe sine e phralencar so na sine Evreija. Šaj te zamislina kobor mangena sine te sikljoven taro Petar. Ama, sine but iznenadime hem dukhavde keda o Petar taro jekh puti čhinavgja te hal zaedno lencar. Ov vlijajngja upro javera phralja so sine Evreija hem isto agjaar upro Varnava te postapinen isto sar leste. Soske akava zrelo starešina kergja asavki bari greška koja šaj sine te anel podelbe ko sobranie? So šaj te sikljova tari akaja situacija hem sar šaj adava te pomožinel amen ako nesavo starešina dukhavela amen ple lafencar ili postapkencar?

Sar reagiringje o phralja so sine navredime taro Petar?

16. Savo sovet dobingja o Petar hem so šaj te puča amen?

16 Čitin Galatite 2:11-14. O Petar darandilo taro manuša (Izr. 29:25). Ov džanela sine sar dikhela o Jehova ko manuša so nane Evreija. Ama, darala sine sar ka dikhen ki leste o phralja so sine Evreija taro Erusalim keda ka aven hem ka dikhen le kaj družinela pe e phralencar taro javera nacie. O Pavle vakergja e Petareske kaj tano licemerno. Soske? Adaleske so ov šungja le sar ko sostanok so ikergja pe ko Erusalim ko 49 berš braninela e manušen so nane Evreija (Dela 15:12). Sar reagiringje o phralja so sine navredime taro Petar? Dali dozvolingje adava te peravel len duhovno? Dali o Petar našavgja ple zadače baši pli greška?

SPREMNO PROSTIN

17. Savi korist sine e Petare taro adava so prostingja leske o Jehova?

17 O Petar sine ponizno hem prifatingja o sovet taro Pavle. Ki Biblija na pišinela kaj o Petar našavgja nesavi pli zadača. Džanaja kaj palo nesavo vreme o sveti duh pomožingja le te pišinel duj pismija kola so ule delo tari Biblija. Ko plo dujto pismo o Petar bašo Pavle vakergja: „Amaro manglo phral“ (2. Pet. 3:15). Iako e Petareskiri greška povredingja e phralen taro javera nacie, o Isus, kova soj poglavari e sobranieskoro, ponadari da koristinela le sine (Ef. 1:22). E phralen hem e phenjen sine len prilika te prostinen e Petareske, isto sar so kergje o Isus hem o Jehova. Nadinaja amen kaj nijekh lendar na dozvolingja duhovno te perel baši greška jekhe nesovršeno manušeskiri.

18. Ko kola situacie šaj ka valjani te sikava kaj dikhaja ki pravda sar so dikhela o Jehova?

18 Isto sar so na sine sovršena starešine ko prvo veko, nane ni avdive. Ki Biblija pišinela: „Sarine amen but puti grešinaja“ (Jak. 3:2). Akava tano lokho te vakerel pe, ama so ka kera ako nesavo phral grešinela amenge? Ka dikha li ki pravda sar so dikhela o Jehova? Sar ka reagirine ako jekh starešina vakerela nešto so dikhjola sar predrasuda? Ako jekh starešina bizo te razmislinel vakerela nešto so ka dukhavel ili ka navredinel tut, dali ka dozvoline adava te peravel tut duhovno? Namesto odma te misline kaj o phral na valjani više te ovel starešina, ka adžikere li strplivo ko Isus, o poglavari e sobranieskoro? Namesto te koncentririne tut ki greška e phraleskiri, dali ka razmisline kobor but berša verno služinela e Jehovaske? Ako nesavo phral so grešingja tuke ponadari da služinela sar starešina, šaj čak dobinela poviše zadače, ka radujne tut li baši leste? Ako sian spremno te prostine, sikavea kaj dikhea ki pravda sar so dikhela o Jehova. (Čitin Matej 6:14, 15.)

19. So valjani te ova odlučna te kera?

19 Adaleske so mangaja i pravda, amen radujnaja amen so panda hari o Jehova ka cidel sa i nepravda so avela taro Satana hem taro akava lošno sveto (Isa. 65:17). Dži tegani, ako doživinaja nepravda, ponizno te priznajna kaj šaj na džanaja sa o bukja baši adaja situacija hem spremno te prostina okolenge so grešinena amenge. Ako keraja akava, tegani ka dikha ki pravda sar so dikhela o Jehova.