1-2. a) Savi potreba isi amen? b) Ko so šaj te ova sigurna?

SARINEN isi amen potreba taro mangipe hem mangaja amencar te postapinel pe pravedno. Ako but puti doživinaja nepravde hem o javera retko sikavena amenge mangipe, adava šaj te kerel te osetina amen kaj na vredinaja hem nane te ovel amen nisavi nadež.

² O Jehova džanela kaj isi amen potreba taro mangipe hem pravda (Ps. 33:5). Šaj te ova sigurna kaj amaro Devel but mangela amen hem nane leske sajekh keda doživinaja nepravde. Akava jasno dikhjola taro Zakoni so dengja le o Jehova preku o Mojsej e Izraelconge. Ako osetinea tut phago tari dukh adaleske so o javera na sikavena tuke mangipe hem postapinena tuja nepravedno, tegani akaja statija šaj but te ohrabrinel tut. Ki late ka dikha sar e Mojseeskoro zakoni * sikavela kobor but mangela o Jehova ple slugen.

3. a) Sprema Rimjanite 13:8-10, so sikljovaja bašo Jehova keda proučinaja e Mojseeskoro zakoni? b) Bašo kola pučiba ka kera lafi ki akaja statija?

³ Keda proučinaja e Mojseeskoro zakoni, dikhaja kobor baro mangipe isi amare Devle kova so grižinela pe amenge. (Čitin Rimjanite 13:8-10.) Ki akaja statija ka kera lafi bašo samo nekobor taro zakonija so sine dende e Izraelconge hem ka odgovorina ko akala pučiba: Soske šaj te vakerel pe kaj e Mojseeskoro zakoni temelinela pe sine ko mangipe? Soske šaj te vakerel pe kaj o Zakoni pottikninela sine e Izraelcon te oven pravedna? Sar adala so sine len avtoriteti valjani sine te primeninen o Zakoni?  Kola manuša sine posebno zaštitime e Zakonea? O odgovorija taro akala pučiba šaj te utešinen amen, te den amen nadež hem te keren te ova popaše amare Dadea kova so grižinela pe amenge (Dela 17:27; Rim. 15:4).

4. a) Soske šaj te vakera kaj e Mojseeskoro zakoni temelinela pe sine ko mangipe? b) Sprema Matej 22:36-40, kola zapovedija istakningja o Isus?

⁴ Sa so kerela o Jehova tano taro mangipe (1. Jov. 4:8). Adaleske šaj te vakera kaj e Mojseeskoro da zakoni temelinela pe sine ko mangipe. O temeli bašo celo Zakoni sine akala duj zapovedija — mang e Devle hem mang tle pašutne (3. Moj. 19:18; 5. Moj. 6:5; čitin Matej 22:36-40). Adaleske, na siem iznenadime so sekoja zapoved taro Zakoni sikavela amen nešto bašo e Jehovaskoro mangipe. Te dikha nekobor primerija.

5-6. Sar mangela o Jehova te postapinen maškar peste o bračna partnerija, hem bašo so tano svesno ov? Vaker primer.

⁵ Ov verno tle bračno partnereske hem grižin tut tle čhavenge. O Jehova mangela o bračna partnerija te ovel len baro mangipe kova so ka trajnel celo životo (1. Moj. 2:24; Mat. 19:3-6). I preljuba tani jekh taro najlošna bukja so šaj te kerel nekoj ple bračno partnereske. Adaleske i eftato taro Deš zapovedija zabraninela sine i preljuba (5. Moj. 5:18). I preljuba tani grevo anglo e Devleskere jakhja hem anela bari dukh e bračno partnereske (1. Moj. 39:7-9). Okova so sine izneverimo taro plo bračno partneri šaj beršencar ka osetinel bari dukh.

⁶ O Jehova but šukar džanela sar postapinena maškar peste o bračna partnerija. Agjaar sine ko purano Izrael da. Leske sine but važno o roma te ponašinen pe šukar pumare romnjencar. Jekh Izraelco kova so poštujnela sine o Zakoni valjani sine te mangel ple romnja hem na valjani sine te razvedinel pe latar bašo pričine kola so nane važna (5. Moj. 24:1-4; Mat. 19:3, 8). Ama, ako sine nesavo baro problemi hem razvedingja pe latar, tegani valjani sine te del la potvrda bašo razvod. Akaja potvrda zaštitinela sine e romnja taro hovavne obvinenija bašo nemoral. Isto agjaar, angleder te del i potvrda bašo razvod ple romnjake, o rom verojatno valjani sine te kerel lafi e starešinencar tari adaja diz. Adava dela sine prilika e starešinenge te probinen te pomožinen e bračno partnerenge te spasinen pumaro brako. Keda jekh Izraelco ka razvedinel pe sine tari pli romni taro sebična pričine, o Jehova na mešinela pe sine sekogaš te šaj te čhinavel adava, sar na primer preku o starešine ili o prorokija. Ama, ov sine svesno kobor but asva čhorgja i romni hem kobor bari dukh osetingja (Mal. 2:13-16).

7-8. a) So zapovedingja o Jehova e roditelenge? (Dikh i slika tari naslovno strana.) b) So sikljovaja amen?

⁷ Isto agjaar, taro Zakoni dikhela pe kaj o Jehova mangela o čhave te oven bahtale hem zaštitime. O Devel zapovedingja e roditelenge te grižinen pe bašo fizička potrebe pumare čhavengere, ama isto agjaar bašo lengere duhovna potrebe. Ola valjani sine te koristinen sekoja prilika te pomožinen pumare čhavenge te haljoven hem te mangen e Jehovaskoro zakoni (5. Moj. 6:6-9; 7:13). Jekh taro pričine soske o Jehova kazningja e Izraelcon sine adaleske so postapinena sine surovo nekasaja taro pumare čhave (Erem. 7:31, 33). O roditelija na valjani sine lošno te postapinen pumare čhavencar ili te na sikaven lenge vnimanie. Ola valjani sine te dikhen pumare čhaven sar nasledstvo taro Jehova, sar poklon kova so valjani but te ceninen le (Ps. 127:3).

⁸ So sikljovaja: O Jehova dikhela sar postapinena o bračna partnerija maškar peste. Isto agjaar, ov mangela o roditelija te sikaven mangipe pumare čhavenge hem ka odgovorinen angli leste bašo adava sar postapinena lencar.

9-11. Soske o Jehova dengja o zakoni kova so zabraninela sine te mangel pe nešto soj tugjo?

⁹ Ma mang te ovel tlo nešto soj tugjo. I  posledno taro Deš zapovedija zabraninela sine e Izraelconge te mangen nešto so pripadinela javereske (5. Moj. 5:21; Rim. 7:7). O Jehova dengja akava zakoni ple slugenge te šaj te sikavel len jekh važno pouka — kaj mora te arakhen plo vilo, ili javere lafencar te pazinen ko ple misle, čuvstvija hem stavija. Ov džanela kaj sekoja pogrešno postapka avela taro pogrešna misle hem čuvstvija (Izr. 4:23). Ako jekh Izraelco mukhela sine ko leskoro vilo te bajron pogrešna želbe, tegani bare sine o šanse ple ponašibaja te povredinel e javeren. Na primer, o cari o David kergja akaja greška. Ov sine šukar manuš. Ama, ki jekh prilika sine le želba te ovel javereskere romnjaja. Adava ingargja le dži ko grevo (Jak. 1:14, 15). O David kergja preljuba, probingja te hovavel adale romnjakere rome hem palo adava naredingja te mudaren le (2. Sam. 11:2-4; 12:7-11).

¹⁰ Keda jekh Izraelco ka phagel sine o zakoni kova so zabraninela te mangel pe nešto soj tugjo, o Jehova džanela sine adava soske ov šaj te čitinel o vilo (1. Let. 28:9). Preku akava zakoni, o Jehova mangela sine te pottikninel ple slugen te borinen pe protiv o misle kola so ingarena dži ko lošna postapke. Ov čače tano mudro Dad kova so grižinela pe!

¹¹ So sikljovaja: O Jehova na dikhela samo save siem avrijaldan. Ov dikhela amaro vilo, džanela save siem andral (1. Sam. 16:7). Taro Jehova našti te garava ništo — ni o misle, ni o čuvstvija, ni o postapke. Ov rodela ki amende o šukar hem pottikninela amen te postapina ispravno. Ama, ko isto vreme ov mangela te primetina hem te otfrlina o pogrešna misle angleder te anen amen dži ko pogrešna postapke (2. Let. 16:9; Mat. 5:27-30).

12. So sikljovaja bašo Jehova taro e Mojseeskoro zakoni?

¹² E Mojseeskoro zakoni isto agjaar sikavela amen kaj o Jehova mangela i pravda (Ps. 37:28; Isa. 61:8). Ov tano sovršeno primer bašo adava so značinela te postapinel pe pravedno e javerencar. Keda o Izraelcija šunena sine o zakonija so dengja o Jehova, ov dela len sine bereketija. Ama keda na šunena len sine, cidena sine muke. Te dikha panda duj taro Deš zapovedija.

13-14. Sprema o prva duj taro Deš zapovedija, so valjani sine o Izraelcija te keren, hem sar koristinena lenge sine akala zakonija keda ikerena len sine?

¹³ Obožavin samo e Jehova. Sprema o prva duj taro Deš zapovedija, o Izraelcija valjani sine te služinen samo e Jehovaske hem te na obožavinen idolija (2. Moj. 20:3-6). O Jehova na dengja akala zapovedija adaleske so sine le nesavi korist lendar, nego bašo šukaripe e Izraelcongoro. Keda ola sine leske verna, sine uspešna ko sa so kerena sine. Ama keda obožavinena sine e devlen e javere narodongere, cidena sine muke.

¹⁴ Razmislin bašo Hanaancija. Ola na služinena sine e čačutne hem dživde Devleske, nego obožavinena sine idolija kola so nane dživde. Adalea but ponižinena sine korkori pes (Ps. 115:4-8). Keda obožavinena sine e hovavne devlen, ola učestvujnena sine ko odvratna seksualna ritualija hem žrtvujnena sine pumare čhaven. Slično agjaar, keda o Izraelcija na sine poslušna e Jehovaske hem obožavinena sine idolija, ola ponižinena sine korkori pes, hem dukhavena sine ple familien (2. Let. 28:1-4). Adala so sine len avtoriteti maškar o narodo otfrlinena sine e Jehovaskere merilija baši pravda. Ola zloupotrebinena sine pli mokj hem mučinena sine okolen so sine slaba hem so na sine koj te zaštitinel len (Ezek. 34:1-4). O Jehova predupredingja e Izraelcon kaj ka kazninel okolen so postapinena lošno e džuvlencar hem e čhavencar so nane koj te braninel len (5. Moj. 10:17, 18; 27:19). Ama keda sine leske verna hem postapinena sine pravedno jekh jekhea, tegani o Jehova dela len sine bereketija (1. Car. 10:4-9).

15. So sikljovaja bašo Jehova?

¹⁵ So sikljovaja: O Jehova nane krivo keda  okola so vakerena kaj služinena leske na ikerena leskere merilija hem dukhavena leskere narodo. Ama, ov mangela amen hem džanela keda trpinaja nesavi nepravda. Ov osetinela amari dukh poviše tari jekh daj so osetinela i dukh ple bebeskiri (Isa. 49:15). Iako šaj odma nane te kerel nešto, o Jehova ko plo vreme ka kazninel e grešnikon so na kainena pe bašo adava sar postapinena sine e javerencar.

16-18. Bašo kola podračja taro životo sine zakonija ko e Mojseeskoro zakoni, hem so sikljovaja taro adava?

¹⁶ Ko e Mojseeskoro zakoni sine but zakonija bašo razna podračja taro životo jekhe Izraelcoskoro. Adaleske sine but važno o starešine pravedno te sudinen e Jehovaskere narodoske. Sine len odgovornost na samo te rešinen o problemija so sine povrzime e čačutne obožavibaja, nego isto agjaar te rešinen o nesoglasuvanja maškar o Izraelcija hem o slučaija keda kerela pe sine nesavo kriminal. Te dikha nesave primerija.

¹⁷ Keda nesavo Izraelco ka mudarel sine nekas, našti sine avtomatski te osudinen le te ovel mudardo. O starešine tari leskiri diz valjani sine te ispitinen i situacija angleder te odlučinen dali valjani te ovel mudardo (5. Moj. 19:2-7, 11-13). O starešine isto agjaar rešinena sine problemija so ovena sekova dive — taro problemija bašo imot pa sa dži ko problemija ko brako (2. Moj. 21:35; 5. Moj. 22:13-19). Keda o starešine sudinena sine pravedno hem keda o Izraelcija šunena sine o Zakoni, sarinen sine len korist hem o narodo anela sine falba e Jehovaske (3. Moj. 20:7, 8; Isa. 48:17, 18).

¹⁸ So sikljovaja: Sa so keraja ko životo tano važno e Jehovaske. Ov mangela e javerencar te postapina pravedno hem mangipaja. Isto agjaar, ov dikhela so vakeraja hem so keraja, čak keda siem korkori (Evr. 4:13).

19-21. a) Sar o starešine hem o sudie valjani sine te postapinen e Devleskere narodoja? b) Save zakonija dengja o Jehova te zaštitinel ple narodo, hem so sikljovaja taro adava?

¹⁹ O Jehova mangela sine te zaštitinel ple slugen taro lošno vlijanie e narodongoro so živinena sine okolu lende. Adaleske rodela sine taro starešine hem taro sudie te na oven pristrasna džikote primeninena o Zakoni. Ama, ko isto vreme, adala so sudinena sine na smejnena sine te postapinen ko surovo hem strogo način e Devleskere narodoja. Ola valjani sine te mangen i pravda (5. Moj. 1:13-17; 16:18-20).

²⁰ E Jehova sine le sočuvstvo ple narodoske, adaleske dengja zakonija te šaj sekoj te ovel zaštitimo tari nepravda. Na primer, o Zakoni pomožinela sine te oven but poretka o situacie nekoj te ovel obvinimo baši nesavi lošno buti so na kergja la. Adava so sine obvinimo sine le pravo te džanel koj obviningja le (5. Moj. 19:16-19; 25:1). Isto agjaar, angleder te ovel osudimo, valjani sine te oven dokazija najhari taro duj svedokija (5. Moj. 17:6; 19:15). A sar sine nesave Izraelcoja kova so kergja nesavi lošno buti a dikhlja le samo jekh  svedoko? Na valjani sine te mislinel kaj bašo adava nane te ovel kaznimo. O Jehova dikhlja le so kergja. Ko familie, e dadenge sine dendo avtoriteti ama adava avtoriteti sine ograničimo. Keda ka oven sine ki familija nesave seriozna problemija, o starešine tari diz sine len odgovornost te dikhen adava slučaj hem te anen konečno odluka (5. Moj. 21:18-21).

²¹ So sikljovaja: O Jehova dela amenge sovršeno primer, ov nikogaš na postapinela nepravedno (Ps. 92:15). Ov nagradinela adalen so verno živinena sprema leskere merilija, a kazninela okolen so zloupotrebinena plo avtoriteti (2. Sam. 22:21-23; Ezek. 9:9, 10). Nesave šaj postapinena pogrešno hem izgledinela kaj nane kaznime bašo adava. Ama keda o Jehova ka odlučinel kaj alo o pravo vreme, ov ka sudinel lenge (Izr. 28:13). Ako ola na kajnena pe, but sigate ka haljoven kaj tano „strašno te perel pe ko vasta e dživde Devleskere“ (Evr. 10:30, 31).

22-24. a) Kas posebno zaštitinela sine o Zakoni hem so sikljovaja bašo Jehova? b) Kova predupreduvanje tano dendo ki 2. Mojseeva 22:22-24?

²² O Zakoni posebno zaštitinela sine okolen so našti sine korkori te zaštitinen pe, sar na primer o čhave bizo dad, o udovice hem adala so ale te živinen maškar e Devleskoro narodo. O Jehova vakergja akala lafija e sudienge ko Izrael: „Ma gazin o pravija adalengere so ale te živinen maškar tumende, ni e čhavengere soj bizo dad, hem ma le e udovicakere šeja sar garancija kaj ka iranel o dugo“ (5. Moj. 24:17). O Jehova sikavela sine kaj but grižinela pe okolenge so nane koj te braninel  len, hem kazninela sine okolen so ponašinena pe lencar lošno. (Čitin 2. Mojseeva 22:22-24.)

²³ O zakoni zabraninela sine sekova oblik taro incest. * Agjaar, sekova členi tari familija sine zaštitimo tari seksualno zloupotreba (3. Moj. 18:6-30). O manuša so živinena sine okolu o Izraelcija dozvolinena sine, pa čak odobrinena sine akala postapke. Ama, e Devleskoro narodo valjani sine te dikhel ko akala bukja sar so dikhela sine o Jehova — sar nešto odvratno!

²⁴ So sikljovaja: O Jehova mangela okola so dengja lenge avtoriteti mangipaja te grižinen pe e javerenge. Ov mrzinela i seksualno zloupotreba hem mangela sarine te oven zaštitime hem te dobinen pravda, posebno okola so nane koj te braninel len.

25-26. a) Soske šaj te phenel pe kaj o mangipe hem i pravda tane tesno povrzime? b) So ka dikha ki javer statija tari akaja serija?

²⁵ O mangipe hem i pravda tane tesno povrzime — nane mangipe bizi pravda, ni pravda bizo mangipe. Keda siem uverime kaj o Jehova postapinela pravedno, amaro mangipe baši leste ka bajrol panda poviše. A keda mangaja e Devle hem leskere pravedna merilija, pottiknime siem te manga e javeren hem te postapina lencar pravedno.

²⁶ O Zakoni pomožinela sine e Izraelconge te oven popaše e Jehovaja. Ama otkeda o Isus ispolningja o Zakoni, ov čhinavgja te važinel e Devleskere narodoske hem ko leskoro than alo nešto pošukar (Rim. 10:4). O apostol Pavle vakergja bašo zakoni kaj tano sar „senka bašo bereketija so ka aven“ (Evr. 10:1). Ki javer statija tari akaja serija ka dikha nekobor taro adala bereketija hem ka dikha kobor tane važna o mangipe hem i pravda ko hristijansko sobranie.