Dža ko teksto

Dža ki sodržina

STATIJA PROUČIBASKE 5

So sikavela baši amende adava so džaja ko sostanokija

So sikavela baši amende adava so džaja ko sostanokija

Ponadari da vakeren bašo meribe e Gospodareskoro, sa džikote ov na avela (1. KOR. 11:26)

GILI 18 Blagodarna baši otkupnina

BAŠO SO KA KERA LAFI *

1-2. a) So dikhela o Jehova keda milionija manuša khedena pe te ikeren e Gospodareskiri večera? (Dikh i slika tari naslovno strana.) b) So ka dikha ki akaja statija?

ZAMISLIN tuke so dikhela o Jehova keda milionija manuša ko celo sveto khedena pe te ikeren e Gospodareskiri večera. Ov na dikhela len samo sar grupa manuša soj khedime ko jekh than, nego primetinela sekole jekhe soj prisutno. Na primer, ov dikhela okolen so verno avena sekova berš. Maškar lende isi nesave so avena iako isi len baro progonstvo. A javera so na avena redovno ko amare sostanokija, avena ki Spomen-svečenost soske ko akava dive dikhena sar nešto but važno. Isto agjaar, o Jehova primetinela okolen da so avena prvo puti soske mangena te dikhen so kerela pe ko akava sostanok.

2 O Jehova tano but bahtalo keda dikhela kaj but manuša avena ko adava posebno sostanok (Luka 22:19). Ama, leske nane najvažno kobor manuša avena. Leske tano but považno soske o manuša avena. Ki akaja statija ka kera lafi bašo jekh važno pučibe: Osven so džaja ki Spomen-svečenost so ikerela pe jekh puti ko berš, soske džaja ko sostanokija da so ikerena pe sekova kurko kola so o Jehova dela len okolenge so mangela len?

Milionija manuša ko celo sveto tane šukar dodžakerde keda avena ki Spomen-svečenost (Dikh o pasusija 1-2)

I PONIZNOST POTTIKNINELA AMEN TE DŽA KO SOSTANOKIJA

3-4. a) Soske džaja ko sostanokija? b) So sikavela baši amende adava so džaja ko sostanokija? c) Sprema 1. Korinkjanite 11:23-26, soske valjani te dža ki Spomen-svečenost?

3 Najvažno pričina soske džaja ko sostanokija tani adaleske so agjaar obožavinaja e Devle. Javer pričina tani adaja so ko adala sostanokija sikljovaja bašo Jehova. O gorda manuša mislinena kaj na valjani nikoj te sikavel len (3. Jov. 9). Tari javer strana, amen edvaj adžikeraja te ova sikavde taro Jehova hem tari leskiri organizacija (Isa. 30:20; Jovan 6:45).

4 Keda džaja ko amare sostanokija tegani sikavaja kaj siem ponizna hem kaj mangaja te sikljova. Amen na džaja ki Spomen samo adaleske so mora te dža, nego džaja soske ponizno mangaja te kera adava so vakergja o Isus: „Keren akava te setinen tumen mande“. (Čitin 1. Korinkjanite 11:23-26.) Ko adava sostanok keraja pozorali amari nadež baši idnina hem setinaja amen kobor o Jehova mangela amen. Ama, o Jehova džanela kaj nane dovolno samo jekh puti ko berš te ova ohrabrime. Adaleske ov kergja te ovel amen sekova kurko sostanokija hem pottikninela amen te dža ki lende. I poniznost pomožinela amenge te ova poslušna. Sekova kurko šaj odvojnaja nekobor saatija te šaj te spremina amen hem te dža ko sostanokija.

5. Soske o ponizna manuša mangena te oven sikavde taro Jehova?

5 Sekova berš, but ponizna manuša mangena te oven sikavde taro Jehova (Isa. 50:4). Ola osetinena pe šukar keda avena ki Spomen hem adaleske počminena te aven ko javera da sostanokija so isi amen (Zah. 8:20-23). Zaedno lencar sarine amen siem bahtale džikote sikljovaja taro Jehova kova so „pomožinela... hem spasinela“ (Ps. 40:17). Ustvari, so šaj te ovel pošukar hem považno taro adava te manga te ova sikavde taro Jehova hem taro leskoro manglo čhavo o Isus? (Mat. 17:5; 18:20; 28:20).

6. Sar i poniznost pomožingja jekhe manušeske te avel ki Spomen-svečenost?

6 Sekova berš trudinaja amen te kanina so poviše manušen te aven ki Spomen-svečenost. But ponizna manuša sine len korist taro adava so prifatingje amari pokana. Te dikha jekh primer. Angleder nekobor berš, jekh manuš lelja pokana baši Spomen-svečenost taro amaro phral, ama vakergja leske kaj našti te avel. Ama, amaro phral sine iznenadimo keda dikhlja akale manuše kaj alo ki Spomen. O manuš sine vooduševimo taro adava kobor sine lea ljubezna o phralja hem adava pottikningja le te počminel te džal ko sostanokija sekova kurko. Ottegani ov na gelo samo ko trin sostanokija ko celo adava berš. So pomožingja leske te anel asavki odluka te džal ko sa o sostanokija? Ov sine doborom krotko so promeningja plo mislenje. O phral so dengja le i pokana palo nesavo vreme vakergja: „Ov tano but ponizno manuš“. Sigurno o Jehova vikingja akale manuše ki peste hem akana tano amaro krstimo phral (2. Sam. 22:28; Jovan 6:44).

7. Sar pomožinena amenge o sostanokija hem i Biblija te ova ponizna?

7 Adava so sikljovaja ko sostanokija hem adava so čitinaja tari Biblija šaj te pomožinel amenge te ova ponizna. Nekobor kurke angleder i Spomen-svečenost, but puti ko sostanokija kerela pe lafi bašo e Isuseskoro primer hem baši leskiri poniznost so sikavgja la keda dengja plo životo sar otkupnina. Nekobor dive angleder i Spomen pottiknime siem te čitina tari Biblija bašo adava so ulo angleder te merel hem te voskresninel o Isus. Adava so sikljovaja ko sostanokija hem so čitinaja ki Biblija bajrarela amaro cenenje baši e Isuseskiri žrtva. Adaleske mangaja te ova ponizna sar leste hem te kera e Jehovaskiri volja, čak keda adava tano but pharo (Luka 22:41, 42).

I HRABROST POMOŽINELA AMENGE TE DŽA KO SOSTANOKIJA

8. Sar sikavgja o Isus hrabrost?

8 Trudinaja amen te ova sar o Isus agjaar so ka sikava hrabrost. Razmislin bašo adava kobor sine hrabro angleder te merel. Džanlja kaj panda hari o dušmanja ka ponižinen le, ka maren le hem ko krajo ka mudaren le (Mat. 20:17-19). Ama ov sine spremno te merel. Keda alo adava vreme, ple apostolenge so sine lea zaedno ki gradina Getsimanija vakergja: „Ušten, te dža. Ake mlo predavniko tano paše!“ (Mat. 26:36, 46). A keda o manuša so sine len oružje ale te astaren le, ov iklilo angli lende, vakergja kaj ov tano adava kaste so rodena hem vakergja e vojnikonge te mukhen leskere apostolen (Jovan 18:3-8). Kobor baro primer baši hrabrost! Avdive o pomazime hristijanja hem o javera bakhre trudinena pe te oven hrabra sar o Isus. Sar kerena adava?

Adava so sian hrabro hem džaja ko sostanokija ohrabrinela e javeren (Dikh o pasus 9) *

9. a) Soske šaj ka valjanel amenge hrabrost te ova redovna ko sostanokija? b) Sar šaj amaro primer te vlijajnel upro phralja kola soj phanle baši pli vera?

9 Ako arakhljovaja ki nesavi phari situacija, tegani amenge da šaj ka valjani hrabrost te šaj te ova redovna ko amare sostanokija. Nesave amare phralja hem phenja avena redovno ko sostanokija čak keda isi len dukh ko vilo, obeshrabrime tane ili nasvale. A javera sikavena hrabrost adalea so avena ko sostanokija iako isi len baro progonstvo tari familija ili taro vlastija. Razmislin sar amaro primer vlijajnela upro phralja soj tane phanle baši pumari vera (Evr. 13:3). Keda šunena kaj ponadari da služinaja e Jehovaske iako isi amen nevolje, adava pomožinela lenge te ačhoven verna, hrabra hem ko sa te šunen e Jehova. O Pavle sine ko slična okolnostija. Džikote sine phanlo ko Rim, sine but bahtalo sekova puti keda šunela sine sar leskere phralja verno služinena e Devleske (Fil. 1:3-5, 12-14). Kratko angleder te ovel oslobodimo taro phanlipe ili odma palo adava, o Pavle pišingja o pismo dži ko Evreija. Ko adava pismo pottikningja e verna hristijanen te mangen pe jekh jekhea hem nikogaš te na mukhen ple sostanokija (Evr. 10:24, 25; 13:1).

10-11. a) Kas valjani te kanina ki Spomen-svečenost? b) Koja pričina bašo adava arakhaja ko Efešanite 1:7?

10 Sikavaja hrabrost isto agjaar keda kaninaja amare familija, e kolegen tari buti hem amare komšien te aven ki Spomen-svečenost. Soske keraja adava? Amen mangaja o javera te aven ko adava posebno sostanok soske but siem blagodarna bašo adava so kergje o Jehova hem o Isus. Mangaja te džanen save bereketija šaj te oven len taro e Jehovaskoro šukaripe so na zaslužinaja le, kova so sikavgja le adalea so dengja i otkupnina. (Čitin Efešanite 1:7; Otk. 22:17).

11 Keda hrabro džaja ko sostanokija, sikavaja panda jekh šuži osobina koja so o Devel hem leskoro Čhavo but sikavena la.

O MANGIPE POTTIKNINELA AMEN TE DŽA KO SOSTANOKIJA

12. a) Sar amare sostanokija bajrarena amaro mangipe sprema o Jehova hem sprema o Isus? b) Ko savo način o lafija taro 2. Korinkjanite 5:14, 15 pottikninena amen te dža palo e Isuseskoro primer?

12 Amaro mangipe sprema o Jehova hem o Isus pottikninela amen te dža ko sostanokija. A adava so sikljovaja ko sostanokija bajrarela amaro mangipe sprema o Devel hem sprema leskoro Čhavo. Ko sostanokija redovno setinaja amen ko adava so kergje ola baši amende (Rim. 5:8). Ama, posebno i Spomen-svečenost setinkerela amen kobor baro mangipe sikavena na samo amenge, nego okolenge da so panda na halile kobor vredinela i otkupnina. Amen siem but blagodarna hem adaleske trudinaja amen sekova dive te postapina sar o Isus. (Čitin 2. Korinkjanite 5:14, 15.) Isto agjaar, taro vilo mangaja te falina e Jehova soske dengja ple Čhave sar žrtva amenge. Jekh buti sar šaj te falina le tani agjaar so taro vilo ka komentirina ko sostanokija.

13. Sar šaj te sikava amaro mangipe sprema o Jehova hem leskoro Čhavo? Objasnin.

13 Amaro mangipe sprema o Jehova hem o Isus šaj isto agjaar te sikava le adalea so spremno ka kera nesave žrtve baši lenge. But puti valjani nešto te žrtvujna te šaj te dža ko sostanokija. Ko but sobranija o sostanok ko rabotna dive ikerela pe akšameske, keda šaj siem but umorna. A o javer sostanok ikerela pe ko vikend, keda o manuša odmorinena pe. Dali o Jehova dikhela adava so džaja ko sostanokija iako siem umorna? Oja! Ustvari, kobor poviše trudinaja amen, ov panda poviše ceninela o mangipe so sikavaja sprema leste (Mar. 12:41-44).

14. Sar sikavgja o Isus kaj tano spremno te kerel žrtve e javerenge?

14 O Isus dengja amenge primer te sikava mangipe agjaar so ka kera žrtve bašo javera. Ov na samo so sine spremno te merel ple učenikonge, nego isto agjaar sekova dive čhivela sine lengere potrebe anglo ple. Na primer, ov sine ple učenikocar čak keda sine umorno ili keda sine le baro stres (Luka 22:39-46). Ov koncentriringja pe ko adava so šaj te del e javerenge, a na so šaj te lel lendar (Mat. 20:28). Ako amaro da mangipe sprema o Jehova hem o phralja tano doborom baro, tegani ka da sa amendar te šaj te dža ki Spomen-svečenost hem ko sa amare sostanokija.

15. Kaske posebno mangaja te pomožina?

15 Amen siem ki jekh čačutni hristijansko organizacija hem mangaja sa poviše te koristina amaro vreme te šaj te kanina e javere manušen te oven amencar. Ama posebno mangaja te odvojna vreme bašo „amare phralja ki vera“ kola so nane aktivna (Gal. 6:10). Amaro mangipe sprema lende ka sikava le agjaar so ka ohrabrina len te aven ko sostanokija, a posebno te aven ki Spomen-svečenost. Isto sar o Jehova hem o Isus, amen da siem bahtale keda dikhaja kaj o phralja hem o phenja so nane aktivna iranena pe ko Jehova, amaro manglo Dad hem Pastiri (Mat. 18:14).

16. a) Sar šaj te ohrabrina amen jekh jekhea, hem sar ka pomožinen amenge o sostanokija? b) Soske tano šukar akava vreme taro berš te razmislina bašo e Isuseskere lafija soj pišime ko Jovan 3:16?

16 Ko kurke so avena, ka trudina amen te kanina kobor so šaj poviše manušen te aven ki Spomen-svečenost so ka ikerel pe petok akšameske, ko 19 april 2019 berš. (Dikh i ramka „ Dali ka kanine len?“) Sekogaš valjani te ohrabrina amen jekh jekhea agjaar so ka ova redovna ko amare sostanokija kola so dela len amenge o Jehova. Džikote avela o krajo taro akava sveto, o sostanokija ka pomožinen amenge te bajrara amari poniznost, hrabrost hem mangipe (1. Sol. 5:8-11). Taro vilo te sikava amaro mangipe sprema o Jehova hem leskoro Čhavo kola so but mangena amen! (Čitin Jovan 3:16.)

GILI 126 Oven budna, hem but silna

^ pas. 5 O dive keda ka setina amen ko e Isuseskoro meribe ka ovel petok akšameske, 19 april 2019 berš, hem adava ka ovel o najvažno sostanok akale beršeske. Soske mangaja te ova ko akava sostanok? Adaleske so mangaja te kera e Jehovaskiri volja. Ki akaja statija ka dikha so sikavela baši amende adava so džaja ki Spomen hem ko amare sostanokija so isi amen sekova kurko.

^ pas. 52 OBJASNIME SLIKE: O phral soj ko phanlipe baši pli vera ohrabrimo tano taro pismo so bičhalgja le leskiri familija. Ov džanela kaj na bistergje le hem bahtalo tano so leskiri familija ačhola verno e Jehovaske iako ko than kote so živinena isi političko konflikt.