1-3. a) Soske o Jehova mangela sine e Solomone hem save bereketija dengja le? b) Kola pučiba ka oven odgovorime ki akaja statija?

O SOLOMON ulo cari ko Izrael panda sar terno. Keda počmingja te vladinel, o Jehova ko suno vakergja leske: „Rode so mangea te dav tut!“ O Solomon odgovoringja: „Me sium panda čhavo hem nane man iskustvo... Adaleske de tle slugaske poslušno vilo te šaj te sudinel tle narodoske“ (1. Car. 3:5-10). „Poslušno vilo“ — kobor skromno molba! Šaj te haljova soske o Jehova but mangela sine e Solomone! (2. Sam. 12:24). Amaro Devel sine but bahtalo so akava terno cari odgovoringja agjaar hem adaleske dengja le „mudro vilo hem sposobnost haljojbaske“ (1. Car. 3:12).

² Sa džikote o Solomon sine verno, o Jehova dela le sine but bereketija. Sine le čest te gradinel hrami „bašo anav e Jehovaskoro, o Devel e Izraeleskoro“ (1. Car. 8:20). Ov ulo pendžardo pali pli mudrost so dengja le o Devel. Osven adava, o Devel vodingja le preku plo sveti duh te vakerel but bukja kola soj pišime ko trin lila ki Biblija. Jekh lendar tano o Mudri izreki.

³ Ko lil Mudri izreki o lafi „vilo“ pojavinela pe okolu 100 puti. Na primer, ko Izreki 4:23 pišinela: „Taro sa o bukja so valjani te arakhe, najviše arakh tlo vilo“. So značinela o lafi „vilo“ ko akava stiho? Akava pučibe ka ovel odgovorimo ki akaja statija. Isto agjaar, ka dikha o odgovorija bašo javera duj pučiba: Sar o Satana probinela te zarazinel, ili te ruminel  amaro vilo? Hem so ka pomožinel amenge te arakha amaro vilo? Te šaj te ačhova verna e Devleske, mora te haljova o odgovorija bašo akala važna pučiba.

4-5. a) Sar o Psalm 51:6 pomožinela amenge te haljova so značinela o lafi „vilo“? b) Sar adava so valjani te grižina amen bašo amaro sastipe pomožinela amenge te haljova kobor tano važno te arakha amaro simbolično vilo?

⁴ Ko Izreki 4:23 bašo lafi „vilo“ mislinela pe ko adava save siem andraldan, hor ki amende. (Čitin Psalm 51:6.) Javere lafencar, ko „vilo“ tane vklučime amare najhor misle, čuvstvija, motivija hem želbe. Znači, adava tano save čače siem andraldan, a na samo sar dikhjovaja avrijaldan.

⁵ Te dikha sar adava so valjani te grižina amen bašo amaro sastipe pomožinela amenge te haljova kobor tano važno te arakha amaro simbolično vilo. Prvo, te šaj te ova saste, mora te ha zdravo hrana hem redovno te vežbina. Slično, te šaj te ova duhovno saste, mora te ha zdravo duhovno hrana hem sekogaš te sikava vera ko Jehova. Amari vera sikavaja agjaar so ikeraja amen ko adava so sikljovaja hem keraja lafi e javerencar baši late (Rim. 10:8-10; Jak. 2:26). Dujto, sprema adava sar izgledinaja avrijaldan, šaj te mislina amenge kaj siem saste iako ki amende andre šaj isi nesavo nasvalipe. Slično, adaleske so siem duhovno aktivna, šaj te mislina amenge kaj isi amen zorali vera, ama šaj ki amende bajrovena pogrešna želbe (1. Kor. 10:12; Jak. 1:14, 15). Na valjani te bistra kaj o Satana mangela te zarazinel amen ple razmislibaja. Ko kola načinija šaj te probinel te kerel adava? Hem sar šaj te arakha amen?

6. So mangela o Satana hem sar probinela te kerel adava?

⁶ O Satana mangela te ova sar leste — buntovnikija so na šunena e Jehovaskere merilija hem isi len sebična motivija. O Satana našti te čhivel amen silaja te razmislina hem te postapina sar leste. Adaleske probinela te kerel adava ko javera načinija. Na primer, živinaja maškar o manuša kolen so uspejngja te ruminel len (1. Jov. 5:19). Ov nadinela pe kaj ka  manga te nakhava vreme lencar, iako džanaja kaj o lošno društvo ka ruminel o način sar razmislinaja hem postapinaja (1. Kor. 15:33). Akaja taktika uspejngja ko cari o Solomon. Ov ženingja pe bute romnjencar taro javera nacie kola so but vlijajngje upri leste. Ko krajo zavedingje leskoro vilo hem cidingje le taro Jehova (1. Car. 11:3).

7. Ko savo javera načinija o Satana širinela plo razmislibe hem soske valjani te arakha amen?

⁷ Avdive o Satana širinela plo razmislibe preku razna filmija hem emisie ki televizija. Ov džanela kaj agjaar na samo so ka zabavinen pe o manuša, nego hem ka sikljoven sar te razmislinen, so te osetinen hem sar te postapinen. O Isus but puti koristinela sine sporedbe ili paramisa te šaj te pomožinel e javerenge te sikljoven nesavi pouka. Na primer, asavki tani i sporedba bašo milostivo Samarjani hem i sporedba bašo čhavo so gelo peske kher­aldan hem trošingja sa plo nasledstvo (Mat. 13:34; Luka 10:29-37; 15:11-32). Ama, okola soj tane zarazime e Satanaskere razmislibaja šaj te vakeren paramisa te šaj te ruminen amen. Valjani te ova razumna. Džangjola pe kaj nesave filmija hem emisie šaj te oven interesna hem te sikaven amen nešto bizo te vlijajnen lošno upro amaro razmislibe. Ama, mora te pazina. Keda birinaja so ka dikha, šukar tano te puča amen: „Dali taro akava filmi ili emisija sikljovava kaj tano normalno te zadovolinav mle neispravna telesna želbe?“ (Gal. 5:19-21; Ef. 2:1-3). So valjani te kere ako primetinea kaj nesavi emisija širinela e Satanaskoro razmislibe? Ma dikh la — arakh tut taro asavke emisie sar so bi arakhea tut sine taro zarazno nasvalipe!

8. Sar šaj o roditelija te pomožinen pumare čhavenge te arakhen pumaro vilo?

⁸ Tumen o roditelija isi tumen posebno odgovornost te arakhen tumare čhaven taro Satana kova so probinela te zarazinel lengoro vilo. Sigurno kerena sa so šaj te arakhen tumare čhaven taro doslovno nasvalipe.  Ikerena tumaro kher čisto hem frdena sa so šaj te nasvakerel tumen ili tumare čhaven. Slično, valjani te arakhen tumare čhaven taro sa o filmija, emisie, videoigre hem internet-stranice kola so verojatno ka zarazinen len e Satanaskere razmislibaja. O Jehova dengja tumenge i odgovornost te pomožinen tumare čhavenge te oven duhovno saste (Izr. 1:8; Ef. 6:1, 4). Adaleske ma daran te čhiven pravilija ki tumari familija kola so temelinena pe ko merilija tari Biblija. Vakeren tumare čhavenge so smejnena, a so na smejnena te dikhen hem pomožinen lenge te haljoven soske odlučingjen agjaar (Mat. 5:37). Sar so bajrovena tumare čhave, sikaven len korkori te džanen soj šukar, a soj lošno sprema e Jehovaskere merilija (Evr. 5:14). Hem ma bistren kaj ola but sikljovena taro adava so vakerena lenge, ama panda poviše sikljovena taro adava so tumen kerena (5. Moj. 6:6, 7; Rim. 2:21).

9. Kova tano jekh stavi so širinela le o Satana hem soske tano opasno?

⁹ O Satana isto agjaar probinela te zarazinel amaro vilo agjaar so trudinela pe te kerel te ovel amen pobari doverba ki manušikani mudrost nego ko e Jehovaskoro razmislibe (Kol. 2:8). Razmislin samo bašo jekh stavi so širinela le o Satana — kaj najvažno ko životo valjani te ovel amenge te barvaljova. Okola so razmislinena agjaar šaj te barvaljoven, a šaj na. Bizi razlika dali ka uspejnen ko adava ili na, ola tane ki opasnost. Soske? Adaleske so i želba te barvaljoven šaj doborom but te bajrol so čak ka oven spremna te žrtvujnen pumaro sastipe, pumare familija, pa čak pumaro amalipe e Devlea samo te šaj te ispolninen pumari cel (1. Tim. 6:10). But siem blagodarna so amaro Dad soj ko nebo pomožinela te ovel amen ispravno stavi bašo pare (Prop. 7:12; Luka 12:15).

10-11. a) So mora te kera te šaj te arakha amen? b) So kerela sine jekh stražari ko purano vreme hem sar šaj amari sovest te ovel sar stražari?

¹⁰ Te šaj te arakha amaro vilo, valjani te pendžara kola bukja šaj te oven amenge opasna hem sigate te kera nešto te šaj te arakha amen. O lafi so ko Izreki 4:23 tano prevedimo sar „arakh“ setinkerela amen ki zadača so sine jekhe stražare. Ko vreme keda sine cari o Solomon, o stražari tergjovela sine ko zidija okolu i diz hem predupredinela sine ako dikhela nesavi opasnost. Akava pomožinela amenge te haljova so mora te kera te šaj te na mukha o Satana te ruminel amare misle.

¹¹ Ko purano vreme, o stražari so sine ko zidija sorabotinela sine paše e stražarea so sine ko porte (2. Sam. 18:24-26). Ola zaedno pomožinena sine te arakhel pe i diz agjaar so pazinena sine o udara te oven phanle sekogaš keda jekh dušmani ka avel paše (Neem. 7:1-3). Amari sovest soj oblikujmi sprema i Biblija * šaj te ovel sar stražari hem te predupredinel amen keda o Satana ka probinel te napadinel amaro vilo, javere lafencar keda ka probinel te vlijajnel ko amare misle, čuvstvija, motivija ili želbe. Sekogaš keda amari sovest ka predupredinel amen, valjani te šuna la hem te phanda „o porte“, javere lafencar te kera sa so šaj te arakha amen tari opasnost.

12-13. Ko savo iskušenie šaj te arakhljova, ama so valjani te kera?

¹² Te dikha jekh primer bašo adava sar šaj te arakha amen taro e Satanaskoro razmislibe. O Jehova sikavela amen kaj  „o blud hem sekova melalipe“ na valjani ni te spomninel pe maškar amende (Ef. 5:3). Ama, so ka kera ako o kolege ili o součenikija počminena te keren lafi bašo nemoralna bukja? Džanaja kaj valjani „te otkažina amen taro sa adava so nane sprema e Devleskiri volja hem taro želbe e svetoskere“ (Tit 2:12). O stražari, javere lafencar amari sovest, šaj te predupredinel amen baši opasnost (Rim. 2:15). Ama, dali ka šuna la ili ka ova ko iskušenie te šuna okolen okolu amende, pa čak te dikha nesave slike so spodelingje len? Ustvari, tegani tano o vreme te phanda „o porte e dizjakere“ agjaar so ka menina i tema ko javer pravco ili ka dža amenge.

¹³ Valjani amenge hrabrost te borina amen protiv o pritisok taro okola so mangena te razmislina ili te postapina pogrešno. Šaj te ova uverime kaj o Jehova dikhela kobor trudinaja amen hem ov ka del amenge i sila hem i mudrost kola so valjanena amenge te šaj te borina amen protiv e Satanaskoro razmislibe (2. Let. 16:9; Isa. 40:29; Jak. 1:5). So javer šaj te kera te šaj te arakha amaro vilo?

14-15. a) Bašo so valjani te phrava amaro vilo, hem sar šaj te kera adava? b) Sar o lafija taro Izreki 4:20-22 pomožinena amenge te ovel amen najbari korist keda čitinaja i Biblija? (Dikh hem i ramka „ Bašo so šaj te razmisline“.)

¹⁴ Te šaj te arakha amaro vilo, nane dovolno samo te arakha amen taro pogrešno vlijanie nego isto agjaar valjani te mukha upro amaro vilo te vlijajnen šukar bukja. Te irana amen palem ko primer e dizjaja. O stražari phandela o porte te šaj te čhinavel e dušmane te khuvel andre, ama ko javera prilike phravela len te šaj te anel pe hajbaske hem javera bukja so valjanena ki diz. Ako o porte nikogaš nane phravde, ki diz ka ovel bokhalipe. Slično, amen da valjani redovno te phrava amaro vilo te šaj te čhiva e Devleskere misle ki leste.

¹⁵ Ki Biblija tane pišime e Jehovaskere misle, adaleske sekova puti keda čitinaja la, mukhaja ola te vlijajnen upro amaro način sar razmislinaja, so osetinaja hem sar postapinaja. Sar šaj te ovel amen najbari korist keda čitinaja i Biblija? But važno tano te molina amen. Jekh phen vakerela: „Angleder te čitinav i Biblija, molinava man e Jehovaske hem rodava lestar te pomožinel man ’te dikhav o šuže bukja‘ ko leskoro Lafi“ (Ps. 119:18). Isto agjaar, valjani hor te razmislina bašo adava so čitinaja. Keda molinaja amen, keda čitinaja hem hor razmislinaja, tegani e Devleskoro Lafi khuvela hor ko amaro vilo hem počminaja te manga e Devleskoro razmislibe. (Čitin Izreki 4:20-22; Ps. 119:97).

16. Save koristija sine bute phralen hem phenjen tari amari internet-televizija?

¹⁶ Javer način sar mukhaja e Devleskoro razmislibe te vlijajnel upri amende tano agjaar so ka dikha o emisie tari amari internet-televizija JW Broadcasting^®. Jekh bračno pari vakerela: „E masekoskere emisie čače tane odgovor ko amare molitve! Ola kerena amen pozorale hem ohrabrinena amen keda siem tažna ili osetinaja amen korkori. Keda siem khere, but puti šunaja o gilja soj tane delo taro e masekoskere emisie. Šunaja len džikote keraja hajbaske, čistinaja ili pijaja čaj“. Akala emisie pomožinena amenge te arakha amaro vilo. Ola sikavena amen te razmislina sar o Jehova hem te borina amen te na razmislina sar o Satana.

17-18. a) Sprema 1. Carevite 8:61, savo tano o rezultati keda keraja adava so sikljovaja taro Jehova? b) So šaj te sikljova taro cari o Ezekija? c) Sprema e Davideskiri molitva soj pišimi ko Psalm 139:23, 24, bašo so šaj te molina amen?

¹⁷ Sekogaš keda dikhaja o šukar rezultatija  so avena taro adava so postapinaja ispravno, amari vera ovela pozorali (Jak. 1:2, 3). Osetinaja amen šukar soske o Jehova dičinela pe amencar hem vakerela kaj siem leskere čhave, adaleske panda poviše mangaja te kera le bahtalo (Izr. 27:11). Ko sekova ispit dikhaja sar prilika te sikava amare mangle Dadeske kaj služinaja leske celo vilea (Ps. 119:113). Sikavaja kaj mangaja le celo vilea, hem kaj siem odlučna te ikera leskere zapovedija hem te kera adava so mangela ov. (Čitin 1. Carevite 8:61.)

¹⁸ Dali ka kera greške? Oja, adaleske so siem nesovršena. Keda ka grešina, te setina amen ko cari o Ezekija. Ov da kergja greške, ama kaingja pe hem ponadari da služinela sine e Jehovaske „celo vilea“ (Isa. 38:3-6; 2. Let. 29:1, 2; 32:25, 26). Adaleske, te borina amen protiv o Satana, kova so mangela te zarazinel amen ple razmislibaja. Te molina amen te ovel amen „poslušno vilo“ (1. Car. 3:9; čitin Psalm 139:23, 24). Ama, ka ačhova verna e Jehovaske ako najviše taro sa arakhaja amaro vilo.