1, 2. So značinela te dikha ko Jehova?

ŽIVINAJA ko „but pharo vreme“ (2. Tim. 3:1). A o životo ka ovel panda popharo angleder o Jehova te uništinel akava lošno sveto hem te anel čačutno mir ki Phuv. Adaleske, valjani te puča amen: „Kaste dikhava keda valjani mange pomoš hem vodstvo?“ Šaj odma ka vakera: „Ko Jehova“, hem adava tano o najšukar odgovor.

² So značinela te dikha ko Jehova? Sar šaj ponadari da te dikha ko Jehova keda ka oven amen problemija? Angleder but vekija, jekh biblisko pisateli objasningja kobor tano važno te dikha ko Jehova keda valjani amenge pomoš. (Čitin Psalm 123:1-4.) Ov vakergja kaj keda amare jakhja dikhena ko Jehova, siem sar sluga so dikhela ko plo gospodari. So manglja te vakerel o psalmisti? Jekh sluga dikhela ko plo gospodari, ili javere lafencar isi le doverba ki leste, te šaj te dobinel hajbaske hem zaštita lestar. Ama isto agjaar, mora sekogaš te  dikhel ko plo gospodari te šaj te haljol so adžikerela lestar ov hem te kerel adava. Slično, valjani te proučina e Devleskoro Lafi sekova dive te šaj te haljova so adžikerela amendar o Devel hem te kera adava. Agjaar šaj te ova sigurna kaj o Devel ka pomožinel amen keda ka valjani amenge pomoš (Ef. 5:17).

3. So šaj te lel amaro vnimanie te na dikha ko Jehova?

³ Iako džanaja kobor tano važno sekogaš te dikha ko Jehova, ponekogaš nesave bukja šaj te len amaro vnimanie. Baš akava slučingja pe e Martake, koja so sine paše e Isusea. Lakoro vnimanie lelja adava so sine but zafatimi te spreminel hajbaske (Luka 10:40-42). Ako akava šaj sine te slučinel pe e Martake koja so sine verno, hem adava džikote o Isus sine uzi late, adava šaj te slučinel pe amenge da. So šaj te lel amaro vnimanie te na dikha ko Jehova? Ki akaja statija ka dikha sar šaj e javerengere postapke te len amaro vnimanie. Isto agjaar, ka sikljova sar šaj ponadari da te dikha ko Jehova.

4. Soske šaj te ova iznenadime so o Mojsej našavgja i prilika te khuvel ki Vetimi phuv?

⁴ O Mojsej sekogaš dikhela sine ko Jehova keda valjani sine leske vodstvo. I Biblija vakerela kaj ov ačhilo „istrajno sar te phene dikhela sine Okole so na dikhjola“. (Čitin Evreite 11:24-27.) Isto agjaar, ki late pišinela: „Ko Izrael poviše na pojavingja pe proroko sar o Mojsej, kaste so o Jehova pendžarela le sine paše“ (5. Moj. 34:10). Ama, iako o Mojsej sine paše amal e Jehovaja, ov našavgja i prilika te khuvel ki Vetimi phuv (4. Moj. 20:12). So slučingja pe?

5-7. So slučingja pe kratko otkeda o Izraelcija iklile taro Egipet, hem so kergja o Mojsej?

⁵ Pohari taro duj masek otkeda o Izraelcija iklile taro Egipet hem angleder te resen ki planina Sinaj, alo dži ko jekh baro problemi. O narodo počmingja te žalinel pe soske na sine le pani. O manuša počmingje te keren lafi protiv o Mojsej hem doborom holjangje so o Mojsej molingja e Jehova: „So te kerav akale narodoja? Panda hari, ka frden mange barencar!“ (2. Moj. 17:4). O Jehova dengja e Mojsejeske jasna upatstvija. Ov vakergja leske te lel po kaš hem te khuvel ki karpa ko Horiv. I Biblija vakerela: „O Mojsej kergja agjaar anglo jakhja e starešinengere ko Izrael“. Palo adava, iklilo pani tari karpa hem e Izraelcon sine len but pani pijbaske. Agjaar sine rešimo o problemi (2. Moj. 17:5, 6).

⁶ I Biblija vakerela amenge kaj o Mojsej adale thaneske dengja anav Masa, so značinela „ispit“, hem Meriva, so značinela „raspravija“. Soske? Adaleske so o Izraelcija rasprajngje pe maškar peste hem ispitingje e Jehova agjaar so vakergje: „Dali o Jehova tano maškar amende ili na?“ (2. Moj. 17:7).

⁷ Sar dikhlja o Jehova ko adava so slučingja pe ki Meriva? Anglo leskere jakhja, o Izraelcija na buningje pe samo protiv o Mojsej, nego protiv leste hem protiv leskoro avtoriteti. (Čitin Psalm 95:8, 9.) Adava so kergje o Izraelcija sine but pogrešno. Ama, o Mojsej postapingja ispravno.  Ov dikhlja ko Jehova hem šunela sine leskere upatstvija.

8. So slučingja pe ko krajo taro e Izraelcongoro drumo ki pustina?

⁸ Ama, so slučingja pe ki jekh slično situacija otprilika 40 berš palo adava? O Izraelcija sine ko krajo taro plo drumo ki pustina. Ola resle ko jekh than paše uzo Kadis, so sine paše uzi granica tari Vetimi phuv. Akava da than ulo pendžardo sar Meriva. * (Dikh i fusnota.) Soske? Adaleske so o Izraelcija palem žalingje pe kaj nane len pani (4. Moj. 20:1-5). Ama, akava puti o Mojsej kergja seriozno greška.

9. Save upatstvija dengja o Jehova e Mojsejeske, ama so kergja ov? (Dikh i slika ko početok tari statija.)

⁹ So kergja o Mojsej keda o narodo buningja pe? Akava da puti dikhlja ko Jehova hem rodingja lestar vodstvo. Ama, akava puti o Jehova na vakergja leske te khuvel ki karpa. Ov vakergja leske te lel plo kaš, te khedel e narodo paše uzi karpa hem te vakerel e karpake te mukhel pani (4. Moj. 20:6-8). Dali o Mojsej kergja adava? Na. Ov sine doborom nervozno hem holjamo so čak vikingja e manušenge: „Šunen akana, tumen so sien buntovnikija! Valjani li tari akaja karpa te ikala tumenge pani?“ Palo adava ov khuvgja ki karpa e kaštea, hem adava na jekh puti, nego duj puti (4. Moj. 20:10, 11).

10. Sar reagiringja o Jehova ko adava so kergja o Mojsej?

¹⁰ O Jehova but holjangja e Mojsejeske (5. Moj. 1:37; 3:26). Soske o Jehova reagiringja agjaar? Šaj jekh pričina tani adaja so o Mojsej na šungja o neve upatstvija so dengja le o Jehova.

11. Soske šaj o Izraelcija mislingje kaj o Jehova na kergja čudo keda o Mojsej khuvgja ki karpa?

¹¹ Šaj sine javer da pričina soske o Jehova holjangja. O karpe ko prvo than so vikinela pe sine Meriva sine taro zoralo graniti. Bizi razlika kobor silno nekoj ka khuvel sine ko graniti, nikoj na adžikergja te ikljol pani tari asavki karpa. Ama o karpe ko dujto than so vikinela pe sine Meriva, sine taro varovniko. Adaleske so o karpe taro varovniko tane pokovle, o pani lokhe khuvela ki lende hem khedela pe andre ki karpa. Akava pani lokhe šaj te ikalel pe agjaar so ka kerel pe dupka ki karpa. Adaleske, keda o Mojsej khuvgja ki karpa namesto te vakerel lake te mukhel pani, dali šaj o Izraelcija mislingje peske kaj o pani iklilo tari karpa adaleske so o Mojsej khuvgja ki karpa, a na adaleske so o Jehova kergja čudo ki adaja prilika? * (Dikh i fusnota.) Našti sigurno te vakera.

12. Koja šaj sine panda jekh pričina soske o Jehova holjangja e Mojsejeske hem e Aroneske?

¹² Šaj isi panda jekh pričina soske o Jehova holjangja e Mojsejeske hem e Aroneske. O Mojsej vakergja e narodoske: „Valjani li tari akaja karpa te ikala tumenge pani?“ Keda vakergja „te ikala tumenge“, verojatno mislingja ki peste hem ko Aroni. Adalea, o Mojsej ni hari na sikavgja poštovanje sprema o Jehova soske na dengja i celo falba e Jehovaske bašo adava čudo. Ko Psalm 106:32, 33 pišinela: „Predizvikujngje holi ko panja ki Meriva, adaleske o Mojsej doživingja nevolja baši lende. Ola holjankergje le, adaleske kergja lafi bizo te razmislinel“ (4. Moj. 27:14). O Mojsej na dengja i čest e Jehovaske koja so zaslužinela la sine. O Jehova vakergja e Mojsejeske hem e Aroneske: „Tumen buningjen tumen protiv mli zapoved“ (4. Moj. 20:24). Adava sine but seriozno grevo!

13. Soske i kazna so dengja o Jehova e Mojsejeske sine pravedno?

¹³ Adaleske so o Mojsej hem o Aron vodinena sine e Devleskere narodo, o Jehova adžikerela sine lendar poviše (Luka 12:48). Angleder, o Jehova na mukhlja jekh celo generacija Izraelcija te khuven ki Vetimi phuv adaleske so buningje pe protiv leste (4. Moj. 14:26-30, 34). Adaleske sine pravedno hem o Mojsej te dobinel isto kazna soske ov da buningja pe protiv o Jehova. Isto sar e javere buntovnikonge, e Mojsejeske da na sine dozvolimo te khuvel ki Vetimi phuv.

14, 15. Soske buningja pe o Mojsej protiv o Jehova?

¹⁴ Soske buningja pe o Mojsej protiv o Jehova? Dikh panda jekh puti so pišinela ko Psalm 106:32, 33: „Predizvikujngje holi ko panja ki Meriva, adaleske o Mojsej doživingja nevolja baši lende. Ola holjankergje le, adaleske kergja lafi bizo te razmislinel“. Iako o Izraelcija buningje pe protiv o Jehova, o Mojsej sine adava so holjangja. Adaleske so na sine le samokontrola ki adaja situacija, vakergja nesave bukja bizo te razmislinel bašo posledice.

¹⁵ O Mojsej čhinavgja te dikhel ko Jehova adaleske so mukhlja e javerengere postapke te len leskoro vnimanie. O prvo puti keda o narodo žalingja pe bašo pani, o Mojsej kergja adava soj ispravno (2. Moj. 7:6). Ama, ov šaj umoringja pe hem našavgja pli strplivost adaleske so o Izraelcija but berša sine buntovna. Ki akaja prilika šaj o Mojsej razmislinela sine samo bašo ple čuvstvija, namesto te dikhel sar te del i falba e Jehovaske.

16. Soske valjani te razmislina bašo adava so kergja o Mojsej?

¹⁶ Ako o Mojsej, kova so sine verno proroko, mukhlja te ovel cidimo leskoro vnimanie hem grešingja, i isto buti šaj te slučinel pe amenge da.  O Mojsej panda hari valjani sine te khuvel ki Vetimi phuv. Amen da siem but paše ko nevo sveto (2. Pet. 3:13). Sigurno nikoj amendar na mangela te našavel i prilika te khuvel ko nevo sveto. Ama, te šaj te khuva ko nevo sveto, mora ponadari da te dikha ko Jehova hem sekogaš te ova leske poslušna (1. Jov. 2:17). So šaj te sikljova tari greška so kergja o Mojsej?

17. Sar šaj te ačhova smirime keda nekoj ka nervirinel amen?

¹⁷ Ma našav tli samokontrola keda sian nervozno. Ponekogaš poviše puti doživinaja o ista problemija. Ama i Biblija vakerela: „Ma te otkažina amen te kera adava soj šukar, soske ako na umorinaja amen, ka kheda o plodi keda ka avel vreme“ (Gal. 6:9; 2. Sol. 3:13). Keda nešto ili nekoj ka nervirinel amen poviše puti, dali mislinaja angleder te kera lafi? Dali trudinaja amen te ačhova smirime? (Izr. 10:19; 17:27; Mat. 5:22). Keda nekoj ka provocirinel amen, valjani te sikljova te mukha „than o Jehova te sikavel pli holi“. (Čitin Rimjanite 12:17-21.) So značinela akava? Namesto te holjana, valjani strplivo te adžikera o Jehova te kerel nešto baši adaja situacija ko  vreme keda ov mislinela kaj valjani. Ako probinaja te irana lošnipaja namesto te dikha ko Jehova, ka sikava kaj na poštujnaja le.

18. So valjani te kera keda dobinaja upatstvija tari organizacija?

¹⁸ Šun šukar o najneve upatstvija. Keda dobinaja neve upatstvija taro Jehova, dali spremno šunaja len? Na valjani te kera o bukja ko nesavo način samo adaleske so sekogaš keraja len sine agjaar hem agjaar siem sikle. Namesto adava, valjani sigate te primenina o najneve upatstvija so dela amen o Jehova preku pli organizacija (Evr. 13:17). Isto agjaar, valjani te pazina ma te dža „preku adava soj pišimo“ (1. Kor. 4:6). Keda šukar šunaja o upatstvija so dela amen o Jehova, sikavaja kaj dikhaja ki leste.

19. So ka pomožinel amenge te na mukha e javerengere greške te ruminen amaro amalipe e Jehovaja?

¹⁹ Ma mukh o greške e javerengere te ruminen tlo amalipe e Jehovaja. Ako ponadari da dikhaja ko Jehova, nane te mukha adava so kerena o javera te holjankerel amen ili te cidel amen taro Jehova. Akava tano posebno važno ako, slično sar o Mojsej, isi amen nesave odgovornostija ki e Jehovaskiri organizacija. Točno tano adava kaj sarine valjani but te trudina amen hem te ova poslušna e Jehovaske te šaj te ova spasime, ama na valjani te bistra kaj o Jehova nane preterano strogo hem na adžikerela sarinendar isto (Fil. 2:12). Tari javer strana, kobor poviše odgovornostija isi amen, doborom poviše o Jehova adžikerela amendar (Luka 12:48). Ama, ako čače mangaja e Jehova, ništo nane te sopkinel amen ili te odvojnel amen taro leskoro mangipe (Ps. 119:165; Rim. 8:37-39).

20. So valjani te ova odlučna te kera?

²⁰ Živinaja ko phare vremija. Adaleske tano važno ponadari da te dikha ko Jehova te šaj te haljova so mangela te kera. Nikogaš na valjani te mukha o greške e javerengere te ruminen amaro amalipe e Jehovaja. Šaj but te sikljova taro adava so slučingja pe e Mojsejeske. Namesto preterano te reagirina keda o javera ka grešinen, te ova odlučna amare jakhja te dikhen ko Jehova, amaro Devel, „džikote na sikavela amenge milost“ (Ps. 123:1, 2).