1. Savi promena uli ko posledna berša?

VEKONCAR angleder, pobaro delo taro manuša ko sveto sine ki nesavi religija. Ama, ko posledna berša uli jekh bari promena — sa poviše manuša vakerena kaj nane religiozna. * Ustvari, ko nesave phuvja pobaro delo taro manuša vakerena kaj nane delo tari nijekh religija * (Mat. 24:12).

2. Taro kola pričine isi sa poviše manuša kola so nane religiozna?

² Soske isi sa poviše manuša kola so vakerena kaj nane religiozna? Nesave razmislinena samo bašo ple zadovolstvija ili bašo ple problemija (Luka 8:14). Nesave ule ateistija. Javera verujnena ko Devel, ama mislinena kaj i religija tani staromodno hem nane korisno, kaj nane ko sklad e naukaja hem e logično razmislibaja. Upri lende šaj vlijajnena o amala, o nastavnikija ili o pendžarde ličnostija kola so vakerena kaj o životo ulo preku i evolucija, a tari javer strana retko šunena logična pričine soske te verujnen ko Devel. Osven adava, isi manuša kolenge soj odvratno adava so o sveštenikija tane alčna bašo pare hem mokj. A ko nesave thana, o vlastija angje zakonija kolencar so ograničinena o religiozna aktivnostija.

3. Koja tani i cel akale statijakiri?

 ³ O Isus zapovedingja amenge te kera „učenikija taro manuša taro sa o narodija“ (Mat. 28:19). Sar šaj te pomožina e manušenge so nane religiozna te mangen e Devle hem te oven učenikija e Hristoseskere? Valjani te ova svesna kaj o manuša različno reagirinena ko haberi so vakeraja lenge. A sar ka reagirinel nekoj but zavisinela taro adava kote barilo. Na primer, o manuša tari Evropa na reagirinena isto sar o manuša tari Azija. Soske? But manuša ki Evropa džanena nešto baši Biblija hem šungje kaj isi Devel kova so kergja sa. Ama, ki Azija hari manuša džanena nešto baši Biblija, a pobaro delo na džanena ništo baši late hem na verujnena kaj isi Stvoriteli. I cel akale statijakiri tani te pomožinel amenge te resa dži ko sarinengoro vilo kolenge so propovedinaja, bizi razlika kotar tane ili ko so verujnena.

4. Soske valjani te ova pozitivna?

⁴ Ov pozitivno. Sekova berš, manuša kola so na sine religiozna ovena e Jehovaskere svedokija. Bute dženen lendar sine len više uče moralna merilija hem sine lenge odvratno o licemerstvo ki religija. A javeren, na sine len uče moralna vrednostija hem sine len lošna navike kola so valjani sine te mukhen len. Šaj te ova uverime kaj o Jehova ka pomožinel amenge te arakha okolen so ispravno dikhena ko večno životo (Dela 13:48; 1. Tim. 2:3, 4).

5. So najčesto pottikninela e manušen šukar te reagirinen ko haberi so vakeraja lenge?

⁵ Ov ljubezno hem taktično. But puti o manuša šukar reagirinena ko amaro haberi, na bašo adava so vakeraja lenge nego bašo način sar vakeraja lenge o haberi. Ola but ceninena keda siem ljubezna, taktična hem keda sikavaja kaj iskreno interesinaja amen lenge. Amen na čhivaja len silaja te šunen adava so mangaja te vakera. Namesto adava, trudinaja amen te haljova lengoro stavi baši religija. Na primer, nesave na mangena te keren lafi bašo religiozna teme manušencar so na džanena len. A nesave mislinena kaj nane kulturno te puče nekas so mislinela bašo Devel. A javera palem ladžana ako nekoj dikhela len kaj čitinena i Biblija, posebno e Jehovaskere svedokoncar. Savi bilo te ovel i pričina, amen trudinaja amen te ova obzirna sprema e manušengere čuvstvija (2. Tim. 2:24, fus.).

6. Sar sikavgja o Pavle kaj tano prilagodlivo, hem sar šaj te dža palo leskoro primer?

⁶ Ama, so te kera ako nekoj na mangela te koristina lafija sar soj „Biblija“, „Devel“, ili „religija“? Šaj te dža palo e Pavleskoro primer hem te menina amaro način sar keraja lafi. Keda kerela sine lafi e Evreencar, o Pavle koristinela sine o Pismija. Ama, keda kerela sine lafi e grčka filozofencar ko Areopag, na vakerela sine kaj citirinela tari Biblija (Dela 17:2, 3, 22-31). Sar šaj te dža palo e Pavleskoro primer? Ako kerea lafi nekasaja so na prifatinela kaj Biblija tani e Devleskoro Lafi, šaj ka ovel pošukar te na spomnine la džikote kerea lea lafi. A ako mislinea kaj ka ovel leske nezgodno te dikhen le o javera sar čitinela tari Biblija, probin te sikave leske o stihija ko način so o javera nane te primetinen, na primer, ko elektronsko ured.

7. Sprema 1. Korinkjanite 9:20-23, so valjani te kera te šaj te ova sar o Pavle?

⁷ Sikav kaj haljovea len hem šun. But tano važno te trudina amen te haljova so vlijajngja upro e manušengoro razmislibe (Izr. 20:5). Te razmislina palem bašo e Pavleskoro primer. Ov barilo maškar o Evreija. Sigurno, ov valjangja te prilagodinel pe keda propovedinela sine e manušenge taro javera narodija, soske ola džanena sine hari ili na džanena sine ništo bašo Jehova hem bašo sveta spisija. Te šaj pošukar te haljova e manušen so živinena ko amaro podračje, šaj  ka valjanel te istražina ili te kera lafi nesave poiskusna objavitelencar taro amaro sobranie. (Čitin 1. Korinkjanite 9:20-23.)

8. Sar šaj te počmina razgovor baši Biblija?

⁸ Amari cel tani te arakha okolen soj dostojna (Mat. 10:11). Te šaj te uspejna ko adava, valjani te puča e manušen so mislinena ola, a palo adava šukar te šuna len. Jekh phral tari Anglija počminela razgovor e manušencar agjaar so pučela len so mislinena bašo nesave teme, na primer, sar te ovel amen bahtalo brako, sar te vospitina e čhaven ili sar te izdržina o nepravde. Otkeda ka šunel len, ov vakerela lenge: „So mislinena bašo akava sovet, kova so sine pišimo okolu 2.000 berš angleder?“ Palo adava, bizo te vakerel o lafi „Biblija“, ov čitinela lenge nesave stihija taro plo mobilno kola so angleder šukar biringja len.

9. Sar šaj te resa dži ko vilo e manušengoro kola so obično na mangena te keren lafi bašo Devel?

⁹ Šaj te resa dži ko vilo e manušengoro kola so obično na mangena te keren lafi bašo Devel ako keraja lafi bašo nešto so len interesinela. Na primer, but džene tane vooduševime tari priroda. Šaj te vakera: „Šaj džanea kaj o naučnikija uspejngje te keren but bukja adaleske so kopiringje nešto so više postojnela ki priroda. Na primer o inženerija so kerena mikrofonija proučinena e insektengere kana, a o inženerija so kerena kamere proučinena lengere jakhja. Sprema tute, soj tani i priroda — sila, ličnost ili nešto javer?“ Otkeda šukar ka šune o odgovor, šaj te vakere: „Keda o inženerija kerena asavke bukja, kaskere idee kopirinena? Mange sine but interesno keda čitingjum so pišingja jekh poeti taro purano vreme: ’Našti li te šunel okova so kergja o kan? Našti li te dikhel okova so kergja i jakh?.. Ov tano okova so dela e manušenge pendžaribe!‘ Nesave naučnikija složinena pe akale lafencar hem verujnena kaj isi Stvoriteli“ (Ps. 94:9, 10). Palo adava šaj te sikava leske o videoklipi So vakerena te vrsnikija — te verujne ko Devel (Dža ko PUBLIKACIE > VIDEOFILMIJA). Ili, šaj te da le i brošura Dali životot e Božje delo?

10. Ko savo javer način šaj te počmina razgovor manušencar so obično na mangena te keren lafi bašo Devel?

¹⁰ Poviše džene mangena te ovel len pošukar idnina. Ama, but manuša darana kaj i Phuv ka ovel uništimi ili kaj nane više te oven uslovija te živinel pe ki late. Jekh phral so služinela sar pokrainsko nadgledniko ki Norveška vakerela kaj o manuša so na mangena te keren lafi bašo Devel obično  mangena te keren lafi bašo adava so slučinela pe ko sveto. Otkeda ka pozdravinel len, ov vakerela: „So mislinena koj šaj te anel pošukar idnina — o političarija, o naučnikija ili nekoj javer?“ Palo adava šukar šunela len hem tegani čitinela ili citirinela biblisko stiho kova so sikavela kaj adžikerela amen pošukar idnina. Nesave tane pozitivno iznenadime taro vetuvanja soj pišime ki Biblija kaj i Phuv ka ačhol zasekogaš hem kaj o šukar manuša ka živinen ki late ki celo večnost (Ps. 37:29; Prop. 1:4).

11. a) Soske valjani te koristina različna načinija te šaj te počmina razgovor e manušencar? b) Sprema Rimjanite 1:14-16, sar šaj te dža palo e Pavleskoro primer?

¹¹ Šukar tano te počmina razgovor ko različna načinija e manušencar so arakhaja len. Soske? Adaleske so sekova manuš tano različno. Adava so jekhe manušeske tano interesno, šaj e javereske nane. Nekaske na smetinela ako kerela lafi bašo Devel ili baši Biblija, ama javera šaj ka oven pospremna te šunen amen ako prvo keraja lafi bašo nešto javer. Bilo sar te ovel, važno tano te koristina sekoja prilika te šaj te kera lafi sa e manušencar. (Čitin Rimjanite 1:14-16.) Džangjola pe, na smejnaja te bistra kaj o Jehova tano adava so kerela te bajrol o čačipe ko vilo adalenge so mangena i pravda (1. Kor. 3:6, 7).

12. Sar šaj te vakera o čačipe e manušenge taro aziska phuvja kola so nikogaš na razmislingje bašo adava dali čače isi Stvoriteli?

¹² Ko celo sveto but objavitelija arakhena manušen tari Azija, maškar kolende soj manuša so avena taro phuvja kote so o vlastija ograničingje o religiozna aktivnostija. Ko but aziska phuvja, but džene nikogaš na razmislingje bašo adava dali čače isi Stvoriteli. Nesave lendar mangena te džanen nešto poviše bašo akava hem odma prifatinena biblisko kursi, a javeren palem ko početok na interesinela len. Sar šaj te pomožina akale manušenge? Nesave iskusna objavitelija isi len šukar rezultatija agjaar so počminena sar amala te keren lafi e manušencar hem sikavena lenge interes, a palo adava ki soodvetno prilika vakerena sar pomožingja lenge nesavo biblisko načelo ko životo.

13. So šaj te pomožinel e manušenge te interesinen pe baši Biblija? (Dikh i slika tari naslovno strana.)

¹³ Bute manušen privlekujnena len o mudra sovetija so arakhljovena ki Biblija (Prop. 7:12). Jekh phen taro Njujork koja so propovedinela e manušenge so kerena lafi ki kinesko čhib vakerela: „Trudinava man te sikavav lenge interes hem te šunav len. Ako doznajnava kaj sigende ale tari javer phuv, pučava: ’Prilagodinena tumen li ko životo akate? Arakhlen li buti? Sar ponašinena pe o manuša tumencar?‘“ Ponekogaš akava pomožinela e phenjake te vakerel nešto tari Biblija. Ki soodvetno prilika i phen vakerela: „So mislinea, koja tani i najvažno buti te šaj šukar te nakha e javerencar? Šaj li te sikavav tuke jekh izreka tari Biblija? Ki late pišinela: ’Keda ka počminel akošibe, sar te phene phravdili brana panjea. Adaleske, angleder te ovel akošibe, cide tut‘. Mislinea li kaj akava sovet tano korisno?“ (Izr. 17:14). Asavke razgovorija šaj te pomožinen amenge te dikha kola manuša mangena te džanen nešto poviše.

14. Sar postapinela jekh phral ki Istočno Azija e manušencar so vakerena kaj na verujnena ko Devel?

¹⁴ A so šaj te phena keda nekoj vakerela amenge kaj na verujnela ko Devel? Jekh phral kova so beršencar propovedinela e manušenge so nane religiozna ki Istočno Azija vakerela: „Obično, keda nekoj ka vakerel: ’Na verujnava ko Devel‘, ov, ustvari, mangela te vakerel kaj na obožavinela e devlen kolen so obožavinena poviše manuša taro adava than. Adaleske, obično soglasinava man kaj  skoro sa o devela tane izmislime taro manuša hem kaj nane čačutne. But puti čitinava o stiho taro Eremija 16:20 kote so pišinela: ’Šaj li o manuš te kerel peske devela, keda adala nane čače devela?‘ Palo adava pučava: ’Sar šaj te džana dali nesavo Devel tano čačutno ili izmislimo?’ Šukar šunava hem tegani čitinava Isaija 41:23 kote so pišinela: ’Vakeren amenge so ka ovel ki idnina, hem agjaar ka džana kaj tumen sien devela‘. Palo adava vakerava nesavo primer sar o Jehova točno prorokujngja so ka ovel ki idnina“.

15. So šaj te sikljova taro primer e phraleskoro tari Istočno Azija?

¹⁵ Jekh javer phral tari Istočno Azija bašo ple povtorna posete vakerela: „Vakerava e manušenge primerija bašo adava kaj ko univerzum isi prirodna zakonija, kaj ki Biblija isi mudra sovetija hem kaj o bibliska proroštvija ispolninena pe. Palo adava pomožinava lenge te haljoven sar sa adava sikavela kaj isi čačutno hem mudro Stvoriteli. Keda nekoj prifatinela kaj šaj čače isi Devel, tegani sikavava leske so vakerela i Biblija bašo Jehova“.

16. Sprema Evreite 11:6, soske e manušen valjani te ovel len vera ko Devel hem ki Biblija, hem sar šaj te pomožina lenge ko adava?

¹⁶ Keda vodinaja biblisko kursi e manušencar kola so nane religiozna, mora stalno te trudina amen te pomožina lenge te uverinen pe kaj isi Devel. (Čitin Evreite 11:6.) Osven adava, valjani te pomožina lenge te ovel len doverba kaj adava so pišinela ki Biblija tano čače. Te šaj te uspejna ko adava, šaj ka valjanel poviše puti te kera lafi baši isto buti. Šaj ka valjanel sekova puti keda ka proučina lencar te sikava lenge dokazija kaj i Biblija tani e Devleskoro Lafi. Na primer, šaj ka valjanel kratko te kera lafi bašo proroštvija so ispolningje pe, baši naučno hem istorisko točnost e Biblijakiri ili bašo mudra sovetija so dela amen bašo životo.

17. Sar šaj te vlijajnel upro manuša amaro iskreno mangipe?

¹⁷ Amen pomožinaja e manušenge te oven e Hristoseskere učenikija agjaar so sikavaja lenge kaj mangaja len, bizi razlika dali tane religiozna ili na (1. Kor. 13:1). Džikote sikavaja len, amari cel tani te pomožina lenge te haljoven kaj o Devel mangela amen hem kaj valjani amen da te manga le. Sekova berš krstinena pe milje manuša kola so angleder na sine len nisavo interes baši religija. Ola kergje adava soske pendžargje e Devle hem zamangle le. Adaleske ov pozitivno hem sikav e manušenge kaj čače interesinea tut lenge. Šun len šukar, probin te haljove len hem tle primerea pomožin lenge te oven e Hristoseskere učenikija.