1, 2. a) So rodingja o Isus keda molingja pe posledno puti ple apostolencar? b) Soske o Isus šaj sine sekirimo bašo jekhipe?

I RAT keda halja i posledno večera ple apostolencar, o Isus sine sekirimo bašo lengoro jekhipe. Keda molinela pe sine lencar ov vakergja kaj mangela sa leskere učenikija te oven ko jekhipe, isto sar soj tano ov ko jekhipe ple Dadea. (Čitin Jovan 17:20, 21.) Ako e Isuseskere učenikija sine ko jekhipe, adava ka sikavel sine e javerenge kaj o Jehova bičhalgja e Isuse ki Phuv. O čačutne učenikija e Isuseskere ka oven sine pendžarde palo lengoro mangipe jekh jekheske hem akava mangipe ka kerel len sine te oven ko panda pobaro jekhipe (Jovan 13:34, 35).

² Šaj te haljova soske o Isus adaja rat kergja but lafi bašo jekhipe. Ov dikhlja kaj leskere apostolija na sine celosno ko jekhipe. Na primer, o apostolija palem akošena pe sine bašo adava „koj lendar tano najbaro“ (Luka 22:24-27; Mar. 9:33, 34). Ki javer prilika, o Jakov hem o Jovan rodingje taro Isus te del len istaknime thana ko nebesno Carstvo, odma uzi leste (Mar. 10:35-40).

3. So šaj čhinavgja e Isuseskere učenikon te oven ko jekhipe, hem bašo kola pučiba ka kera lafi?

 ³ I želba baši pobari mokj hem avtoriteti šaj na sine i edinstveno buti so čhinavgja e Isuseskere učenikon te oven ko jekhipe. O manuša ko vreme e Isuseskoro sine delime soske mrzinena pe sine hem sine len predrasude. E Isuseskere učenikija mora sine te pobedinen asavke negativna čuvstvija. Ki akaja statija ka kera lafi bašo trin pučiba: Sar dikhela sine o Isus ko predrasude? Sar pomožingja ple učenikonge te sikljoven te oven nepristrasna sprema o javera hem te ačhoven ko jekhipe? Hem sar ka pomožinel amenge e Isuseskoro primer hem leskere pouke te ačhova ko jekhipe?

4. Save predrasude doživingja o Isus?

⁴ Čak o Isus doživingja predrasude. Keda o Filip vakergja e Natanaeleske kaj arakhlja e Mesija, o Natanael vakergja: „Šaj li nešto šukar te ikljol taro Nazaret?“ (Jovan 1:46). O Natanael verojatno džanlja kaj o Mesija ka bijangjovel ko Vitleem, sar so sine prorokujmo ko Mihej 5:2. Šaj mislingja kaj o Nazaret nane doborom važno te šaj te ovel than kote so ka bajrovel o Mesija. Isto agjaar, o ugledna Judejcija na dikhena sine šukar ko Isus soske sine tari Galileja (Jovan 7:52). But Judejcija mislinena sine kaj o manuša tari Galileja tane potele lendar. Javera Evreija mangena sine te vredžinen e Isuse agjaar so vakergje leske kaj tano Samarjani (Jovan 8:48). O Samarjanija sine tari javer nacija hem lengiri religija sine pojaver tari e Evreengiri. O Judejcija hem o Galilejcija na sine len nisavo poštovanje sprema o Samarjanija hem izbeginena len sine (Jovan 4:9).

5. Save predrasude doživingje e Isuseskere učenikija?

⁵ O evrejska verska vodačija na dikhena sine šukar ko e Isuseskere sledbenikija. O fariseija vakergje lenge kaj tane narodo soj dendo arman (Jovan 7:47-49). Sarine so na sikljovena sine ko evrejska religiozna škole hem na ikerena sine lengere tradicie anglo lengere jakhja sine nepismena hem obična (Dela 4:13). O Isus hem leskere učenikija doživingje predrasude soske o manuša ko adava vreme sine gorda baši pli religija, položba ko opštestvo hem rasa. Akala predrasude vlijajngje upro učenikija da hem ko način sar dikhena sine ko javera. Te šaj te ačhoven ko jekhipe, ola valjani sine te meninen plo način sar razmislinena.

6. Vaker primerija so sikavena sar šaj o predrasude te vlijajnen upri amende.

⁶ Avdive živinaja ko sveto soj pherdo predrasude. Šaj e javeren isi len predrasude sprema amende, ili šaj amen isi amen predrasude sprema o javera. Jekh phen tari Avstralija koja so akana služinela sar pionerka vakerela: „Kobor poviše razmislinava sine bašo nepravde so kerena pe sine upro Aboridžinija angleder hem avdive, doborom  poviše mrzinava sine e manušen tari parni rasa“. A isto agjaar oj da doživingja nepravde hem adava kergja lakiri omraza te bajrovel panda poviše. Jekh phral tari Kanada priznajnela savo sine leskoro stavi angleder: „Mislinava sine kaj o manuša so kerena francuski lafi tane pošukar taro javera. Adaleske mrzinava sine okolen so kerena angliski lafi“.

7. Sar dikhela sine o Isus ko predrasude?

⁷ Avdive, isto sar ko vreme e Isuseskoro, e manušen hor ki peste isi len predrasude. Sar dikhela sine o Isus ko predrasude? Prvo, ov sekogaš sine nepristrasno. Propovedinela sine e barvalenge hem e čorolenge, e farisejenge hem e Samarjanenge, pa čak e danočnikonge hem e grešnikonge. Dujto, ple primerea hem ple poukencar, o Isus sikavgja ple učenikonge kaj valjani te ovel len doverba ko javera hem na valjani te ovel len predrasude sprema lende.

8. Kova važno načelo tano temeli bašo amaro jekhipe? Objasnin.

⁸ O Isus sikavgja ple učenikon jekh važno načelo kova soj tano temeli bašo jekhipe. Ov vakergja lenge: „Sarine tumen sien phralja“. (Čitin Matej 23:8, 9.) Jekh pričina soske šaj te vakera kaj siem phralja tani adaja so sarine siem čhave e Adameskere (Dela 17:26). Ama isi panda jekh pričina. O Isus objasningja kaj leskere učenikija tane phralja hem phenja adaleske so dikhena ko Jehova sar plo nebesno Dad (Mat. 12:50). Hem sarine ola ule delo tari e Devleskiri familija hem tane ko jekhipe adaleske so sikavena mangipe hem vera. Adaleske, ko ple pismija, o apostolija but puti vakerena sine e javere hristijanenge kaj tane lengere phralja hem phenja (Rim. 1:13; 1. Pet. 2:17; 1. Jov. 3:13). * (Dikh i fusnota.)

9, 10. a) Soske e Evreen na sine len pričina te oven gorda baši pli nacija? b) Sar sikavgja o Isus kaj tano pogrešno te mislina kaj siem pošukar e manušendar tari javer nacija ili rasa? (Dikh i slika ko početok tari statija.)

⁹ Otkeda o Isus vakergja ple učenikonge kaj valjani te dikhen pe sar phralja hem phenja, ov istakningja kaj valjani te oven ponizna. (Čitin Matej 23:11, 12.) Sar so dikhlem angleder, ko nesave situacie i gordost kergja podelbe maškar o apostolija. Isto agjaar, o manuša ko vreme e Isuseskoro sine but gorda baši pli nacija. But Evreija mislinena sine kaj tane pošukar taro javera soske sine e Avraameskere čhave. Ama o Jovan Krstitel vakergja lenge: „O Devel šaj taro akala bara te vazdel čhave e Avraameske“ (Luka 3:8).

¹⁰ O Isus sikavgja kaj tano pogrešno o manuša te oven gorda baši pli nacija ili rasa. Ov jasno sikavgja akava keda jekh manuš so pendžarela sine o zakoni pučlja le: „Koj tano mlo pašutno?“ Te šaj te odgovorinel ko akava pučibe, o Isus vakergja jekh paramis. Jekhe Evree margje le čora hem mukhle le te pašljol ko drumo. Iako nesave Evreija nakhle uzi leste, na pomožingje leske. Ama, jekh Samarjani žalingja e Evree hem pomožingja leske. O Isus vakergja e manušeske kaj valjani te ovel sar o Samarjani (Luka 10:25-37). O Isus sikavgja kaj jekh Samarjani šaj te sikavel e Evreen so značinela te mangen ple pašutne.

11. Soske e Isuseskere učenikija valjani sine te oven nepristrasna, hem sar ov pomožingja lenge te haljoven adava?

 ¹¹ Angleder te džal ko nebo, o Isus vakergja ple učenikonge te propovedinen „ki celo Judeja hem Samarija hem sa dži ko krajo tari phuv“ (Dela 1:8). Te šaj te keren adava, e Isuseskere učenikija valjani sine te borinen pe protiv o predrasude hem i gordost. O Isus but puti kerela sine lafi bašo šukar osobine e manušengere taro javera nacie hem agjaar spremingja ple učenikon te propovedinen sa e manušenge. Na primer, ov falingja jekhe voeno zapovedniko tari javer nacija baši leskiri bari vera (Mat. 8:5-10). Ki pli diz Nazaret, o Isus objasningja kaj o Jehova pomožingja manušenge tari javer nacija, sar soj i udovica tari fenikisko diz Sarepta hem o Sirijco o Naaman kova so sine nasvalo tari lepra (Luka 4:25-27). O Isus isto agjaar propovedingja jekhe Samarjankake, a čak ačhilo duj dive ki jekh samarisko diz soske o manuša adari interesinena pe sine bašo adava so vakerela (Jovan 4:21-24, 40).

12, 13. a) Sar reagiringje o apostolija keda o Isus sikavela sine jekhe Samarjanka? (Dikh i slika ko početok tari statija.) b) So sikavela kaj o Jakov hem o Jovan na halile celosno i pouka so dengja len o Isus?

¹² Na sine lokho e apostolenge te borinen pe protiv ple predrasude. Ola iznenadingje pe keda dikhle sar o Isus sikavela jekhe Samarjanka (Jovan 4:9, 27). Soske? Šaj adaleske so o evrejska verska vodačija na kerena sine džuvlencar lafi ko javna thana, a panda pohari bi kerena sine lafi Samarjankaja koja soj ko lošno glaso. O apostolija vakergje e Isuseske te hal, ama ov doborom but uživingja ko adava so kergja lafi akale džuvljaja so ni na mislingja ko hajbe. O Isus džanlja kaj e Devleskiri volja tani ov te propovedinel, čak ako valjani jekhe Samarjankake da. A te kerel adava so mangela leskoro Dad, sine leske sar hajbe (Jovan 4:31-34).

¹³ O Jakov hem o Jovan na halile akaja pouka. Keda o učenikija nakhle e Isusea tari Samarija mangle te nakhen i rat ko jekh samarisko gav. Ama o Samarjanija na primingje len. O Jakov hem o Jovan doborom but holjangje, so pučle e Isuse dali mangela te roden te avel jag taro nebo hem te uništinel celo gav. O Isus strogo ukoringja len (Luka 9:51-56). Šaj o Jakov hem o Jovan nane te holjanen sine doborom ako akava slučinela pe sine lende ki Galileja. Ola verojatno holjangje soske sine len predrasude. Palo nesavo vreme, keda o Jovan propovedingja e Samarjanenge hem but džene lendar prifatingje o šukar haberi, šaj ladžandilo taro način sar reagiringja angleder (Dela 8:14, 25).

14. Sar sine rešimo o problemi kova so ulo adaleske so sine predrasude?

¹⁴ Kratko pali Pedesetnica ko 33 berš a.e., pojavingja pe jekh problemi ko sobranie. Keda o phralja delinena sine hajbe e čorole udovicenge, ola na grižingje pe e udovicenge so kerena sine lafi ki grčko čhib (Dela 6:1). Akava šaj slučingja pe soske sine len predrasude baši čhib. O apostolija sigate rešingje akava problemi. Ola biringje efta duhovno zrela phralen kola so valjani sine te delinen hrana pravedno. Sa akale phralen sine len grčka anava hem akava šaj utešingja e udovicen so sine vredžime.

15. Sar siklilo o Petar te ovel nepristrasno? (Dikh i slika ko početok tari statija.)

 ¹⁵ Ko 36 berš a.e., e Isuseskere učenikija počmingje te propovedinen e manušenge taro sa o nacie. Angleder adava, o apostol Petar obično družinela pe sine samo e Evreencar. Ama, otkeda o Devel jasno sikavgja kaj o hristijanja na valjani te oven pristrasna, o Petar propovedingja jekhe rimsko vojnikoske, o Kornelij. (Čitin Dela 10:28, 34, 35.) Palo adava, o Petar družinela pe sine hem hala sine e hristijanencar so na sine Evreija. Palo but berša, ki diz Antiohija, ov čhinavgja te hal e hristijanencar so na sine Evreija (Gal. 2:11-14). Adaleske, o Pavle ukoringja e Petare, a ov prifatingja o ukor. Kotar džanaja adava? Keda o Petar pišingja plo prvo pismo dži ko hristijanja so sine Evreija hem dži ko okola so na sine Evreija ki Mala Azija, ov vakergja kobor tano važno te manga sa e phralen (1. Pet. 1:1; 2:17).

16. Palo so ule pendžarde o prva hristijanja?

¹⁶ Jasno tano kaj adaleske so o Isus dengja primer, o apostolija siklile te mangen „sa e manušen“ (Jovan 12:32; 1. Tim. 4:10). Iako valjangja lenge vreme, ola meningje plo način sar razmislinena sine. Ustvari, o prva hristijanja ule pendžarde palo adava so mangena pe sine maškar peste. O Tertulijan, jekh pisateli taro dujto veko, citiringja so vakergje javera manuša bašo hristijanja: „Ola mangena pe maškar peste... Spremna tane čak te meren jekh jekheske“. Adaleske so uravgje i „nevi ličnost“, adala hristijanja siklile te dikhen ko sa o manuša sar so dikhela o Devel, a angli leste sa o manuša tane ista (Kol. 3:10, 11).

17. Sar šaj te cida o predrasude taro amaro vilo? Vaker primerija.

¹⁷ Avdive šaj amenge da ka valjani vreme te cida o predrasude taro amaro vilo. Jekh phen tari Francija vakerela kobor sine lake pharo akava: „O Jehova  sikavgja man so značinela o mangipe, so značinela te deline e javerencar hem so značinela te mange sa e manušen. Ama, panda sikljovava sar te borinav man protiv mle predrasude hem adava nane mange sekogaš lokho. Adaleske ponadari da molinava man bašo adava“. Jekh phen tari Španija objasninela kaj ponekogaš ponadari da valjani te borinel pe protiv o negativna čuvstvija sprema jekh grupa manuša. Oj vakerela: „Poviše puti uspejnava ko adava. Ama džanava kaj ponadari da mora te borinav man. Bahtali sium so o Jehova kergja te ovav delo tari familija soj ko jekhipe“. Sekova jekh amendar valjani iskreno te ispitinel so isi le ko vilo. Dali amen da valjani te cida nesave predrasude taro vilo?

18, 19. a) Taro kola pričine valjani te ova nepristrasna? b) Sar šaj te kera adava?

¹⁸ Šukar tano te na bistra kaj sarine amen siem sine dur taro Devel (Ef. 2:12). Ama, o Jehova mangipaja angja amen te ova paše lea (Osi. 11:4; Jovan 6:44). A o Hristos primingja amen hem kergja te šaj te ova delo tari e Devleskiri familija. (Čitin Rimjanite 15:7.) Iako siem nesovršena, o Isus mangipaja primingja amen, adaleske na valjani ni te mislina amenge te otfrlina nekas!

¹⁹ Sar so avaja popaše dži ko krajo akale lošno svetoskoro, ka oven sa poviše podelbe maškar o manuša, a isto agjaar predrasude hem omraza (Gal. 5:19-21; 2. Tim. 3:13). Ama sar sluge e Jehovaskere, amen rodaja „i mudrost so avela upraldan“ koja so pomožinela amenge te ova nepristrasna hem anela mir (Jak. 3:17, 18). Bahtale siem so šaj te ova amala manušencar taro javera phuvja, prifatinaja o razlike so isi amen ki kultura hem šaj čak sikljovaja lengiri čhib. Keda keraja akava, tegani amaro mir ka ovel „sar reka“ a amari pravednost „sar o branija ko more“ (Isa. 48:17, 18).

20. So slučinela pe keda o mangipe meninela amaro razmisluvanje hem čuvstvija?

²⁰ Džikote proučinela sine i Biblija, i phen tari Avstralija pohari pobedingja i omraza hem sa o predrasude so sine hor ki late. O mangipe meningja lakoro razmisluvanje hem čuvstvija. O phral tari Kanada vakerela kaj akana haljovela kaj o manuša but puti mrzinena e javeren adaleske so na pendžarena len šukar. Ov halilo kaj „o osobine e manušengere na zavisinena taro than kote so bijangjovena“. Čak ženingja pe phenjaja so kerela ki anglisko čhib lafi! Akala primerija sikavena kaj o mangipe šaj te pobedinel o predrasude. O mangipe sovršeno povrzinela amen (Kol. 3:14).