1. Kola šukar bukja kergje but terne?

 SEKOVA berš poviše milja terne krstinena pe. Dali tu da kergjan o isto? Ako oja, tle duhovna phralja hem phenja tane bahtale hem isto agjaar o Jehova! (Izr. 27:11). Razmislin bašo šukar bukja so više kergjan. Na primer, redovno proučingjan i Biblija, šaj čak nekobor berša. Adava so sikliljan uveringja tut kaj i Biblija tani e Devleskoro Lafi. Ama na samo adava, tu zapoznajngjan hem zamangljan okole kastar so avela i Biblija. Tlo mangipe sprema o Jehova doborom barilo so odlučingjan te de lafi kaj ka služine leske hem te krstine tut. Adalea angjan jekh but šukar odluka!

2. Bašo so ka kera lafi ki akaja statija?

 ² Angleder te krstine tut verojatno tli vera sine ispitimi ko različna načinija. Ama sar so nakhena o berša ka oven tut javera da ispitija. O Satana ka mangel te šudrarel tut taro Jehova hem te cidel tut lestar (Ef. 4:14). Na smejnea te mukhe te slučinel pe adava. So šaj te pomožinel tuke te ačhove verno e Jehovaske hem te ikere tut ko tlo zavet? Valjani ponadari da te de tutar sa te šaj te napredujne dži ki zrelost (Evr. 6:1). Ama sar šaj te kere adava?

3. So valjani sarine amen te kera otkeda krstingjem amen?

³ Otkeda krstingjem amen, sarine amen valjani te primenina o sovet so dengja le o apostol Pavle e phralenge ko  Efes. Ov pottikningja len te oven „vozrasna“ hristijanja (Ef. 4:13). Javere lafencar, ov manglja te vakerel lenge ponadari da te napredujnen. O Pavle sporedingja o duhovno napredok adalea sar bajrovela jekh čhavo. Keda bijangjovela jekh bebe, o roditelija mangena le hem dičinena pe lea. Ama ov našti celo životo te ačhovel bebe. Sar so nakhela o vreme, ov ka valjani te čhinavel te ponašinel pe sar čhavo (1. Kor. 13:11). Slično tano amencar. Otkeda ka krstina amen, valjani ponadari da te napredujna. Te dikha nekobor bukja so ka pomožinen amenge te kera adava.

4. So šaj te pomožinel tuke duhovno te napredujne? Objasnin. (Filipjanite 1:9).

⁴ Bajrar tlo mangipe sprema o Jehova. Tu but mangea e Jehova, ama tlo mangipe sprema leste šaj panda poviše te bajrol. Sar? O Pavle ko Filipjanite 1:9 spomningja jekh način sar šaj te kera adava. (Čitin.) O Pavle molingja pe e Filipjanengoro mangipe „sa poviše hem poviše“ te bajrol. Znači, amen da šaj te bajrara amaro mangipe. Šaj te kera adava agjaar so panda pošukar ka pendžara e Devleskiri volja hem ka ovel amen panda pobari razboritost. So poviše pendžaraja e Jehova, doborom poviše mangaja le hem ceninaja o način sar postapinela. Ovaja sa poodlučna te kera le bahtalo hem nikogaš na mangaja te kera nešto kolea so ka razočarina le. Daja amendar sa te šaj te haljova koja tani leskiri volja hem sar šaj te postapina sprema late.

5-6. Sar šaj te bajrara amaro mangipe sprema o Jehova? Objasnin.

⁵ Šaj te bajrara amaro mangipe sprema o Jehova agjaar so pošukar ka zapoznajna leskere Čhave soske ov sovršeno sikavgja ple Dadeskere osobine (Evr. 1:3). Najšukar način sar šaj te zapoznajna e Isuse tano agjaar so ka proučina o 4 evangelija. Ako panda nane tut navika redovno te čitine i Biblija šaj te počmine akana, agjaar so ka čitine o izveštaija bašo Isus. Džikote čitinea len, koncentririn tut ko leskere osobine. Ov sine pristaplivo, mangela sine e čhaven hem lela len sine ki angali (Mar. 10:13-16). Ov sine ljubezno hem slobodno ple učenikoncar, hem ola na darana sine te vakeren leske sar osetinena pe hem so mislinena (Mat. 16:22). Adava so džanaja kaj o Isus postapinela isto sar plo Dad pomožinela amen te haljova kaj o Jehova da tano pristaplivo. Šaj te molina amen leske hem te vakera leske sa amare misle hem čuvstvija. Uverime siem kaj ov nane te osudinel amen soske mangela amen hem grižinela pe amenge (1. Pet. 5:7).

⁶ O Isus sikavgja sočuvstvo e manušenge. O apostol Matej vakergja: „Keda dikhlja bute manušen, žalingja len soske sine mučime hem otfrlime sar bakhre bizo pastiri“ (Mat. 9:36). A savo tano o Jehova? O Isus vakergja: „Mo Dad da, kova soj ko nebo, na mangela te merel nijekh taro akala tikne“ (Mat. 18:14). Kobor samo utešna tane akala lafija! Džikote zapoznajnaja pošukar e Isuse, amaro mangipe sprema o Jehova bajrola.

7. Sar šaj te pomožinel tuke adava so ka družine tut zrela phralencar?

⁷ Tu da šaj te sikljove te sikave pobaro mangipe e Jehovaske hem te napredujne sar hristijani ako družinea tut zrela phralencar hem phenjencar taro tlo sobranie. Primetin kobor tane bahtale. Ola na pele pišmani so odlučingje te služinen e Jehovaske. Puč len save iskustvija sine len  dži akana ki služba. Keda valjani te ane nesavi važno odluka, rode lendar sovet soske „o uspeh avela preku but sovetnikija“ (Izr. 11:14).

8. So šaj te kere ako sumninea tut ko adava so vakerela i Biblija?

⁸ Cide tutar o sumnje. Sar so dikhlem ko  dujto pasus, o Satana ka probinel te čhinavel tut duhovno te napredujne. Jekh način sar šaj te kerel adava tano agjaar so ka čhivel tut te sumnine tut ko nesave bukja so vakerela len i Biblija. Na primer, nesave šaj ka mangen te ubedinen tut te verujne ki evolucija. Keda sian sine poterno šaj na razmislingjan but baši akaja tema, ama akana keda bariljan šaj sikljovea baši akaja tema ki škola. Šaj izgledinela tuke logično adava so vakerena te nastavnikija baši evolucija. Ama ola šaj nikogaš na rodingje dokazija bašo adava dali isi Stvoriteli. Setin tut ko načelo so arakhljola ko Izreki 18:17: „Okova so prvo kerela lafi izgledinela kaj tano ko pravo, sa džikote na avela javer te rodel lestar te dokažinel adava so vakerela“. Namesto te verujne ko sa so šunea ki škola, valjani šukar te proučine adava so pišinela ko e Devleskoro Lafi. Istražin ko amare publikacie, ker lafi phralencar hem phenjencar kola so poangle verujnena sine ki evolucija hem puč len so uveringja len kaj isi Stvoriteli so mangela amen. Asavke razgovorija šaj te pomožinen tuke te dikhe kaj isi dokazija bašo Stvoriteli.

9. So sikljovea tari Melisa?

⁹ Jekh phen so vikinela pe Melisa istražingja nešto poviše bašo stvoribe hem adava pomožingja lake te cidel pestar o sumnje. * Oj vakerela: „Ki škola o nastavnikija kerena lafi baši evolucija ko jekh uverlivo način. Ko početok na mangava sine te istražinav soske darava sine te na ikljol kaj i evolucija tani točno. Ama haliljum kaj o Jehova mangela te ovel amen šukar pričine soske verujnaja ki leste, adaleske počmingjum te istražinav. Čitingjum o lil Postojnela li Stvoriteli kova so grižinela pe tuke? hem o brošure Dali o životo avela taro Devel? hem Kotar  avela o životo — pandž pučiba kolenge so valjani odgovor. * Baš adava valjani sine mange. Kaj te kerav sine adava poangle“.

10-11. So šaj te pomožinel tuke te ačhove moralno čisto? (1. Solunjanite 4:3, 4).

¹⁰ Otfrlin o pogrešna postapke. Keda sian tinejdžeri, i želba te ovel tut seks šaj te ovel but silno hem o javera šaj te keren tuke pritisok te kere adava. O Satana mangela te postapine sprema tle želbe. So šaj te pomožinel tuke te ačhove moralno čisto? (Čitin 1. Solunjanite 4:3, 4.) Keda molinea tut vaker e Jehovaske sar osetinea tut hem rode lestar te del tut sila (Mat. 6:13). Ma bistre kaj o Jehova mangela te pomožinel tuke, a na te osudinel tut (Ps. 103:13, 14). Isto agjaar, i Biblija šaj te pomožinel tuke. I Melisa kola so spomningjem la angleder borinela pe sine nemoralna mislencar. Oj vakerela: „Adava so čitinava sine i Biblija sekova dive pomožingja mange te borinav man protiv o pogrešna želbe hem te na bistrav kaj o Jehova tano mlo Devel hem kaj mangava ov te vodinel man ko životo“ (Ps. 119:9).

¹¹ Ma probin te rešine tle problemija korkori. Vaker tle roditelenge so mučinela tut. Nane lokho te kere lafi bašo asavke lična bukja ama važno tano te kere adava. I Melisa vakerela: „Molingjum man baši hrabrost hem tegani kergjum lafi me dadea bašo mlo problemi. Palo adava osetingjum man but pošukar. Džanava sine kaj o Jehova dičinela pe mancar“.

12. Sar šaj te ane šukar odluke?

¹² Mukh te vodinen tut o bibliska načelija. Sar so bajrovea, tle roditelija ka dozvolinen tuke te ane korkori odluke. Ama tut panda nane tut but iskustvo ko životo. Sar šaj te izbegine te kere greške kola so ka vlijajnen upro tlo amalipe e Jehovaja? (Izr. 22:3). Jekh phen so vikinela pe Keri objasninela so pomožingja lake te anel pošukar odluke. Oj halili kaj jekhe zrelo hristijaneske na valjani pravilo baši sekoja situacija. Oj vakerela: „Valjani sine te haljovav o bibliska načelija, a na te sledinav samo nesave pravilija“. Keda čitinea i Biblija puč tut: „So vakerela mange akava izveštaj bašo adava sar razmislinela o Jehova? Dali ki leste isi načelija kola so šaj te pomožinen mange te postapinav ispravno? Ako oja, savi korist ka ovel man ako primeninava len?“ (Ps. 19:7; Isa. 48:17, 18). Ako čitinea i Biblija hem hor razmislinea bašo načelija, ka ovel tuke polokho te ane odluke kola so ka keren bahtalo e Jehova. Džikote ponadari da napredujnea duhovno, ka primetine kaj nane te valjanen tuke pravilija baši sekoja situacija soske haljovea sar dikhela o Jehova ko bukja.

13. Sar šaj o šukar amala te pomožinen tuke? (Izreki 13:20).

¹³ Birin amala kola so mangena e Jehova. Sar so spomningjem angleder, o amala so ka birine len šaj te pomožinen tuke te ove zrelo hristijani. (Čitin Izreki 13:20.) Jekh phen so vikinela pe Sara, na sine više bahtali sar angleder. Ama slučingja pe nešto so meningja lakiri situacija. Oj vakerela: „Arakhljum šukar amala baš ko pravo vreme. Sekova kurko spreminava sine i Stražarsko kula zaedno jekhe terne phenjaja. Javer phen pomožingja mange te počminav te komentirinav ko sostanokija. Adaleske so mle amala pomožingje mange haliljum kobor tano važno te ovel man  lično studija hem te molinav man. Adava so uljum popaše e Jehovaja pomožingja mange te ovav palem bahtali“.

14. Sar arakhlja o Džulien šukar amala?

¹⁴ Sar šaj te arakhe amala kola so ka vlijajnen šukar upri tute? O Džulien kova so akana služinela sar starešina vakerela: „Keda sium sine poterno, uljum šukar amal okolencar so džava sine ki služba. Ola sine but revna hem pomožingje mange te dikhav kaj šaj te uživinav ki služba. Adaleske čhivgjum mange cel te počminav e polnovremeno službaja. Isto agjaar haliljum kaj nane man but amala soske družinava man sine samo mle vrsnikoncar. Pokasno sine man isto agjaar šukar amala ko Betel. Lengoro primer pomožingja mange te birinav pošukar zabava hem adava kergja te ovav popaše e Jehovaja“.

15. Savo sovet bašo društvo dengja o Pavle e Timotee? (2. Timotej 2:20-22).

¹⁵ So ako dikhea kaj nekoj taro sobranie nane tuke šukar društvo? O Pavle džanlja kaj nesave taro sobranie na razmislinena sine hem na postapinena sine sar hristijanja hem adaleske vakergja e Timoteeske te cidel pe lendar. (Čitin 2. Timotej 2:20-22.) Amaro amalipe e Jehovaja tano but skapoceno. But trudingjem amen te šaj te ova paše e Jehovaja, adaleske na valjani te družina amen nekasaja so šaj te ruminel adava amalipe (Ps. 26:4).

16. Save celija šaj te čhive tuke?

¹⁶ Čhiv tuke korisna celija. Čhiv tuke celija so ka pomožinen tuke te bajrare tli vera hem so ka keren te ove pozrelo hristijani (Ef. 3:16). Na primer, šaj ka mange te čitine hem te proučine i Biblija poredovno (Ps. 1:2, 3). Ili šaj ka trudine tut te moline tut poredovno hem pohor. Šaj ka dikhe kaj valjani te sikave pobari samokontrola agjaar so ka pazine savi zabava birinea ili sar koristinea tlo vreme (Ef. 5:15, 16). Keda o Jehova ka dikhel kobor but trudinea tut te šaj te napredujne ov ka ovel but bahtalo.

17. Sar ka osetine tut ako pomožinea e javerenge?

¹⁷ Šaj te ove pozrelo hristijani keda pomožinea e javerenge. O Isus vakergja: „Poviše  isi bahtalipe keda dela pe nego keda lela pe“ (Dela 20:35). Ka ove but bahtalo ako koristinea tlo vreme hem tli sila te šaj te pomožine e javerenge. Na primer, šaj te čhive tuke cel te pomožine e pophurenge hem okolenge soj nasvale. Šaj te pazarine lenge ili te pomožine lenge te sikljoven sar te koristinen ple elektronska uredija. Ako sian phral, čhiv tuke cel te ove sluga-pomošniko te šaj te pomožine e phralenge hem e phenjenge ki pobari mera (Fil. 2:4). Tu isto agjaar sikavea kaj mangea e javere da manušen agjaar so propovedinea lenge o haberi bašo Carstvo (Mat. 9:36, 37). Ako šaj, čhiv tuke cel te počmine e polnovremeno službaja.

18. Sar šaj i polnovremeno služba te pomožinel tuke te napredujne?

¹⁸ I polnovremeno služba šaj te del tut but prilike duhovno te napredujne. Ako sian pioneri, šaj te ovel tut prilika te dža ki Škola bašo polnovremena objavitelija, te služine ko Betel ili ki izgradba ko teokratska objektija. I Kejtlin, jekh terni pionerka vakerela: „Adava so džava sine ki služba iskusna phralencar hem phenjencar but pomožingja mange duhovno te napredujnav otkeda krstingjum man. Lengoro primer ohrabringja man pohor te proučinav i Biblija hem te ovav pošukar ki služba“.

19. Save bereketija ka oven tut džikote ponadari da duhovno napredujnea?

¹⁹ Džikote ponadari da duhovno napredujnea ka oven tut but bereketija. Nane te džal to ternipe ko nešto so na vredinela (1. Jov. 2:17). Adaleske so nane te ane lošna odluke, nane te cide muke. Namesto adava, ka ove uspešno hem bahtalo (Izr. 16:3). Tlo šukar primer ka ohrabrinel hem e ternen hem e pophuren (1. Tim. 4:12). A soj najvažno, ka ovel tut mir hem ka ove zadovolno adaleske so kerea e Jehovaskiri volja hem sian lea paše (Izr. 23:15, 16).