• „Sekova puti keda mlo rom dikhela sine pornografija osetinava man sine sar te phene kerela nemoral“

• „Osetinava man sine kaj sium ponižimi, kaj na sium privlečno hem kaj na vredinava“

• „Našti sine nikasaja te kerav lafi bašo adava, adaleske ikerava sine adaja bari dukh ki mande“

• „Osetinava man sine sar te phene o Jehova na grižinela pe mange“

Taro akala izjave dikhaja kobor bare muke cidela i romni keda lakoro rom dikhela pornografija. A ako ov kergja adava garavindor, hem adava masekoncar ili beršencar, šaj mislinela kaj našti te ovel la više doverba ki leste. Jekh romni vakergja: „Pučava man sine dali čače džanava koj tano mo rom? Dali isi javera da bukja so garavela len mandar?“

Akaja statija tani bašo romnja kolengere roma dikhena pornografija. a Ki late tane objasnime bibliska načelija kola so šaj te den len uteha, te uverinel len kaj o Jehova grižinela pe lenge hem te pomožinen len ko emocionalno hem duhovno pogled. b

Iako našti te kontrolirine sa so kerela to rom, sepak isi nesave bukja so šaj te kere te šaj te tiknjare tli dukh hem te ovel tut andruno mir. Te dikha o sledna predlogija.

Ma krivin korkori tut. Jekh romni šaj te mislinel kaj oj tani krivo adaleske so lakoro rom dikhela pornografija. I Alisa c mislingja peske kaj nane dovolno privlečno pe romeske. Oj pučela pe sine: „Soske mo rom mangela te dikhel javere džuvlen namesto mande“? Nesave romnja krivinena korkori peste soske mislinena kaj ola angje i situacija te ovel pološno. I Daniela vakerela: „Dikhava sine ki mande sar adaja so uništinela plo brako sebepi so našti sine kontrolirinava mli holi“.

Ako tu da osetinea tut agjaar, ov uverimi kaj o Jehova na krivinela tut bašo te romeskere postapke. Ko Jakov 1:14 pišinela: „Sekova jekh tano iskušimo agjaar so cidela le hem hovavela le leskiri želba“ (Rim. 14:12; Fil. 2:12). Namesto te krivinel tut, o Jehova ceninela so sian leske verno (2. Let. 16:9).

 Isto agjaar šaj ka pomožinel tuke adava so ka haljove kaj adava so to rom dikhela pornografija na značinela kaj tu na sian privlečno. Nesave ekspertija kola so kerela lafi baši akaja tema vakerena kaj i pornografija kerela te ovel tut seksualna fantazie kola so nane realna hem vozmožno te kerel jekh romni.

Ma sekirin tut preterano. I Ketrin vakerela kaj našti sine ko ništo javer te razmislinel osven ko adava kaj lakoro rom dikhela pornografija. I Frančeska vakerela: „Na astarela man than keda na džanava kaj tano mo rom. Celo dive sium ko stres“. Javera romnja vakerena kaj osetinena bari ladž keda tane zaedno phralencar hem phenjencar kola so šaj džanena o problemi so isi lengere romen. A javera priznajnena kaj osetinena pe korkori adaleske so mislinena kaj nikoj našti te haljol lengiri situacija.

Asavke čuvstvija tane normalna. Ama ako celo vreme razmislinea bašo akala bukja adava šaj te voznemirinel tut panda poviše. Namesto te kere adava, probin te koncentririne tut ko tlo amalipe e Jehovaja. Ako kerea adava, sar so nakhela o vreme, ka ovel tut poviše sila te trpine (Ps. 62:2; Ef. 6:10).

Šaj ka pomožinel tut adava so ka čitine nesave bibliska izveštaija bašo romnja so sine len slična problemija hem kola so rodingje uteha taro Jehova. Ov na rešingja sekogaš lengere problemija ama dengja len mir. Na primer, i Ana baši pli situacija sine but voznemirimi. Ama otkeda molingja pe e Jehovaske oj osetingja andruno mir, iako panda na džanlja sar o Jehova ka rešinel lakoro problemi (1. Sam. 1:10, 12, 18; 2. Kor. 1:3, 4).

Rode pomoš taro starešine. Ola šaj te oven „sar than garajbaske tari bavlal, sar zaštita tari bura“ (Isa. 32:2). Ola šaj čak te preporačinen tuke nesave phenja kolaja so šaj te kere lafi hem koja so šaj te utešinel tut (Izr. 17:17).

Dali šaj te pomožine te romeske te čhinavel te dikhel pornografija? Šaj oja ama šaj hem na. I Biblija istakninela kaj ako mangaja te rešina nesavo problemi ili mangaja te pobedina nesave mokjno dušmane tegani duj tane pošukar taro jekh (Prop. 4:9-12). Nesave ispituvanja sikavena kaj isi but šukar rezultatija keda o rom hem i romni zaedno sorabotinena o rom te na ovel više zavisno tari pornografija hem agjaar palem te ovel len doverba ko pumaro brako.

Džangjola pe, but tano važno dali to rom čače  mangela te trudinel pe te čhinavel te dikhel pornografija. Dali taro vilo molingja e Jehova te del le sila? Hem dali rodingja pomoš taro starešine? (2. Kor. 4:7; Jak. 5:14, 15). Dali kergja nešto so ka pomožinel leske te na ovel ko iskušenie te dikhel pornografija? Na primer, dali čhivgja peske granice keda hem sar ka koristinel ple elektronska uredija, hem dali izbeginela rizična situacie? (Izr. 27:12). Dali prifatinela tli pomoš hem tano čače iskreno tuja? Ako oja, verojatno ka šaj te pomožine leske.

Sar? Te dikha jekh primer. I Felicija ženingja pe e Etanea kova so taro plo tiknipe ulo zavisno tari pornografija. Oj pomožingja leske slobodno te kerel laja lafi keda ka avel leske želba te dikhel pornografija. O Etan vakerela: „Sium iskreno me romnjaja hem kerava laja slobodno lafi. A oj ljubezno pomožinela man te čhivav mange granice hem redovno pučela man dali uspejnava te ikerav man ki lende. Oj isto agjaar pomožinela man te blokirinav nesave stranice taro internet“. Džangjola pe, e Felicijake nane sa jekh so o Etan mangela te dikhel pornografija. Ama oj vakerela: „Svesno sium kaj mli holi hem mli dukh nane te pomožinen leske te oslobodinel pe tari adaja strašno zavisnost. Otkeda keraja lafi bašo leskere predizvikija, ov tano spremno te pomožinel mange te nakhavav mli dukh“.

Asavke razgovorija pomožinena e romeske te čhinavel te dikhel pornografija. Ama isto agjaar pomožinela hem e romnjake palem te verujnel leske. Ustvari, ako o rom otvoreno vakerela ple romnjake save želbe isi le, kaj džala hem so kerela tegani maškar lende nane te oven više nisave tajne.

So mislinea dali šaj tu da te pomožine tle romeske ko jekh slično način? Ako oja, dali šaj te čitinen akaja statija hem te keren lafi baši late? Leskiri cel valjani te ovel te čhinavel te dikhel pornografija hem te kerel bukja kolencar so ka iranel tli doverba ki leste. Namesto te holjanel adaleske so mangea te kere lea lafi bašo akava problemi, ov valjani te trudinel pe te haljovel sar osetinea tut. Tli cel valjani te ovel te pomožine le te čhinavel te dikhel pornografija hem te de le prilika te sikavel tuke kaj palem šaj te ovel tut doverba ki leste. O solduj mora te haljoven so anela e manušen dži ko adava te dikhen pornografija hem sar šaj te nakhaven adava problemi. d

Ako mislinea kaj tu hem to rom našti kerena lafi ko jekh smirimo način, šaj te zamolinen nesave starešina kolea so o solduj sien slobodna nesavo vreme te bešel tumencar zaedno hem te pomožinel  tumenge te keren lafi ko smirimo način. Ov svesno kaj čak ako to rom čhinavgja te dikhel pornografija, sepak šaj ka valjani te nakhel poviše vreme te šaj te ovel tut palem doverba ki leste. Ma otkažin tut, trudin tut te primetine čak o tikne znakija so sikavena kaj tumaro brako ovela pošukar. Neka ovel tut nadež kaj sar so nakhela o vreme, ako o solduj sien strpliva, tumaro brako palem ka ovel zoralo (Prop. 7:8; 1. Kor. 13:4).

Ako to rom nesavo vreme čhinavgja te dikhel pornografija a palo adava pelo ko iskušenie palem te dikhel, dali adava značinela kaj ov na kainela pe hem kaj i situacija nikogaš nane te ovel pošukar? Na valjani te značinel. Ako ov tano zavisno tari pornografija šaj ka valjani celo plo životo te borinel pe adalea. Čak ako nekobor berša na dikhela pornografija, palo nesavo vreme šaj palem te iranel pe leske adaja navika. Te šaj te na slučinel pe leske adava ki idnina šaj ka valjani te ovel postrogo pea hem te ačhol agjaar, čak ako mislinela kaj nane le više problemi pornografijaja (Izr. 28:14; Mat. 5:29; 1. Kor. 10:12). Ov ka valjani celosno te meninel plo način sar razmislinela hem te sikljovel te mrzinel o lošnipe, kote soj vklučimo i pornografija hem sa o javera nečista postapke sar na primer te masturbirinel pe (Ef. 4:23; Ps. 97:10; Rim. 12:9). Dali tano spremno te del pestar sa? Ako oja, tegani leskiri situacija šaj te ovel pošukar. e

Ama so ako to rom na mangela te borinel pe ple problemea? Tegani normalno tano te osetine tut razočarimi, holjami hem izneverimi. Mukh o bukja e Jehovaske ko vasta soske ov ka pomožinel tuke te ovel tut andruno mir (1. Pet. 5:7). Isto agjaar, prodolžin te ove popaše e Jehovaja agjaar so ka moline tut, ka proučine i Biblija hem ka razmisline baši adava so proučinea. Džikote kerea adava, ov uverimi kaj o Jehova da ka ovel tuja paše. Sar so pišinela ko Isaija 57:15 ov živinela okolencar soj „phage vilea hem kola soj obeshrabrime“ hem mangela te pomožinel lenge te iranen pli radost. Prodolžin te služine e Jehovaske najšukar so šaj, rode pomoš e starešinendar hem ma našav tli nadež kaj jekh dive to rom šaj ka meninel pe (Rim. 2:4; 2. Pet. 3:9).