Dža ko teksto

Dža ki sodržina

STATIJA PROUČIBASKE 6

Dali isi tut doverba kaj o Jehova sekogaš kerela adava soj ispravno?

Dali isi tut doverba kaj o Jehova sekogaš kerela adava soj ispravno?

Ov tano karpa, sa so kerela tano sovršeno, sa leskere drumija tane pravedna. Verno Devel kova so nikogaš nane nepravedno, pravedno tano hem mangela o čačipe (5. MOJ. 32:4)

GILI 3 Amari nadež, sila hem doverba

BAŠO SO KA KERA LAFI *

1-2. a) Soske avdive bute dženenge tano pharo te sikaven doverba sprema okola so isi len avtoriteti? b) So ka dikha ki akaja statija?

AVDIVE bute dženenge tano pharo te sikaven doverba sprema okola so isi len nesavo avtoriteti. Ola but puti dikhena sar o vlade hem o zakonija zaštitinena e barvalen hem okolen so isi len mokj, a tari javer strana tane nepravedna sprema o čorole. I Biblija jasno vakerela: „O manuš vladinela upro manuš ki leskiri šteta“ (Prop. 8:9). Isto agjaar, but religiozna vodačija kerena lošna bukja hem adava kergja but manuša te našaven pumari doverba ko Devel. Adaleske keda proučinaja i Biblija nekasaja, valjani te pomožina leske te ovel le doverba ko Jehova hem ko phralja kaste so čhivgja te predvodinen.

2 Džangjola pe, na valjani samo interesentija te sikljoven te ovel len doverba ko Jehova hem ki leskiri organizacija. Čak okola so beršencar tane ko čačipe na smejnena te bistren kaj e Jehovaskoro način sar kerela o bukja tano sekogaš najšukar. Ponekogaš slučinela pe nešto so šaj te čhivel ko ispit amari doverba ko Jehova. Ki akaja statija ka kera lafi bašo trin podračja kote so šaj te ovel ispitimi amari doverba: 1) keda čitinaja nesave bibliska izveštaija, 2) keda dobinaja upatstvija tari e Jehovaskiri organizacija hem 3) keda ka oven amen ispitija ki idnina.

NEKA OVEL TUT DOVERBA KO JEHOVA DŽIKOTE ČITINEA I BIBLIJA

3. Sar šaj nesave bibliska izveštaija te čhiven ko ispit amari doverba ko Jehova?

 3 Keda čitinaja e Devleskoro Lafi šaj pučaja amen soske o Jehova postapingja nesave manušencar agjaar hem soske angja nesave odluke. Na primer, ki 4. Mojseeva čitinaja kaj o Jehova kazningja jekhe Izraelco meribaja adaleske so khedingja kašta ko sabat. A ki 2. Samoilova čitinaja kaj vekoncar pokasno o Jehova prostingja e careske, e Davideske, iako kergja preljuba hem naredingja te ovel mudardo jekh manuš (4. Moj. 15:32, 35; 2. Sam. 12:9, 13). Šaj pučaja amen: „Soske o Jehova prostingja e Davideske iako mudargja hem kergja preljuba a kazningja javere manuše meribaja bašo nešto so dikhjola sar potikno grevo?“ Te šaj te odgovorina ko akava pučibe, te dikha trin bukja kola so na valjani te bistra len keda čitinaja i Biblija.

4. Sar o stihija tari 1. Mojseeva 18:20, 21 hem 5. Mojseeva 10:17 bajrarena amari doverba ko e Jehovaskere odluke?

4Ki Biblija na pišinela sekogaš sa o detalija bašo jekh izveštaj. Na primer, džanaja kaj o David iskreno kaingja pe bašo ple postapke (Ps. 51:2-4). Ama, savi ličnost sine o manuš kova so na ikergja pe ko zakoni bašo sabat? Dali sine leske žal bašo adava so kergja? Dali angleder da na šungja e Jehovaskere zakonija? Dali na manglja te šunel pa čak otfrlingja nesave sovetija angleder da? I Biblija na vakerela ništo bašo adava. Ama, šaj te ova sigurna ki jekh buti: O Jehova „nikogaš nane nepravedno“ (5. Moj. 32:4). Obično o manuša anena odluke sprema adava so vakerena o javera, sprema predrasude ili sprema bilo so javer, hem adaleske but puti anena pogrešna odluke. Ama o Jehova anela odluke agjaar so lela ko predvid sa o bukja. (Čitin 1. Mojseeva 18:20, 21; 5. Mojseeva 10:17.) So poviše sikljovaja bašo Jehova hem bašo leskere merilija, doborom poviše ka bajrol amari doverba ko leskere odluke. Čak ako nesavo biblisko izveštaj nane amenge jasno avdive, amen džanaja dovolno šukar amare Devle te šaj te ova sigurna kaj ov „tano pravedno ko sa ple drumija“ (Ps. 145:17).

5. Sar amari nesovršenost vlijajnela upro adava sar dikhaja ki pravda? (Dikh hem i ramka „ Amari nesovršenost kerela te na dikha jasno ki pravda“.)

5Amari nesovršenost vlijajnela upro adava sar dikhaja ki pravda. O Devel kergja amen sprema plo liko, adaleske očekujnaja o javera te postapinen pravedno amencar hem e javerencar (1. Moj. 1:26). Ama, adaleske so siem nesovršena šaj pogrešno te dikha ko bukja čak keda mislinaja kaj džanaja sa o informacie. Na primer, setin tut kobor sine razočarimo o Jona keda o Jehova sikavgja milost e manušenge tari Ninevija (Jona 3:10-4:1). Ama razmislin so slučingja pe adaleske so o Jehova sikavgja lenge milost. Poviše taro 120.000 Ninevijcija kola so kaingje pe sine spasime. Sprema adava, o Jona sine adava so pogrešno proceningja e manušen, a na o Jehova.

6. Soske o Jehova nane dužno te objasninel amenge ple odluke?

6O Jehova nane dužno te objasninel e manušenge soske anela nesave odluke. Točno tano adava kaj o Jehova angleder dozvolingja ple slugenge te vakeren plo mislenje bašo nesave odluke so angja len ili so mangela sine te anel len (1. Moj. 18:25; Jona 4:2, 3). Ponekogaš čak objasningja soske angja nesave odluke (Jona 4:10, 11). Sepak, o Jehova nane dužno te objasninel amenge taro kola pričine kerela nesave bukja. Adaleske soj tano amaro Stvoriteli, na valjani leske amari dozvola — ni angleder te anel nesavi odluka a ni palo adava (Isa. 40:13, 14; 55:9).

NEKA OVEL TUT DOVERBA KO JEHOVA KEDA DOBINEA UPATSTVO

7. So šaj te ovel amenge pharo te kera, hem soske?

7 Sarine amen siem celosno uverime kaj o Jehova sekogaš kerela adava soj ispravno. Ama, ponekogaš šaj te ovel amenge pharo te ovel amen doverba ko manuša kaste so ov mukhlja te predvodinen. Šaj pučaja amen dali o phralja so isi len nesavo avtoriteti ki e Jehovaskiri organizacija čače postapinena sprema e Jehovaskere upatstvija, ili kerena ola sar so mislinena? Šaj agjaar mislinena peske sine nesave so živingje ko purano vreme. Razmislin bašo primerija so spomningjem len ko  trito pasus. Šaj nekoj tari familija e manušeskiri so na ikergja o sabat pučela pe sine dali čače o Mojsej pučlja e Jehova angleder te anel i kazna te ovel mudardo. Hem šaj nesavo amal e Urijaskoro, kaskiri so romni kergja preljuba e Davidea, mislingja peske kaj o David koristingja plo avtoriteti sar cari te šaj te izbeginel i kazna koja so zaslužinela la sine. Ama e Jehova isi le doverba ko manuša kaste so ov čhivgja te predvodinen ki leskiri organizacija hem ko sobranie. Adaleske, ako nane amen doverba ko phralja so predvodinena našti te vakera kaj isi amen doverba ko Jehova.

8. Savi sličnost isi maškar adava so pišinela ko Dela 16:4, 5 hem o način sar tano organizirimo avdive o sobranie?

8 Avdive o Jehova vodinela pli organizacija soj ki Phuv preku „o verno hem razborito robo“ (Mat. 24:45). Slično sar o vodečko telo ko prvo veko, o robo nadgledinela e Devleskere narodo ko celo sveto hem dela upatstvija e starešinenge. (Čitin Dela 16:4, 5.) A o starešine, trudinena pe te primeninen adala upatstvija ko sobranija. Amen sikavaja kaj isi amen doverba ko e Jehovaskoro vodstvo agjaar so šunaja o upatstvija kola so dobinaja len preku i organizacija hem o starešine.

9. Keda šaj te ovel amenge pharo te poddržina nesavi odluka e starešinengiri, hem soske?

9 Ponekogaš šaj te ovel amenge pharo te poddržina nesave odluke so anena o starešine. Na primer, ko posledna berša ko but sobranija hem pokraine sine kerde nesave promene. Ko nesave slučaija o starešine zamolingje e objavitelen te džan ko javer sobranie te šaj najšukar te koristinen pe o thana bešibaske ko amare dvorane. Ako sian zamolimo te dža ko javer sobranie, šaj ka ovel tuke pharo te mukhe tle amalen hem tle familija. Dali o Jehova direktno vakerela e starešinenge kote te čhiven sekole jekhe objavitele? Na. Hem baš adaleske šaj te ovel amenge pharo te šuna o upatstvo so dobinaja le. Ama ma te bistra kaj e Jehova isi le doverba ko e starešinengere odluke hem amende da valjani te ovel amen doverba ki lende. *

10. Sprema Evreite 13:17, soske valjani te poddržina e starešinen?

10 Soske valjani te sorabotina e starešinencar hem te poddržina lengere odluke, čak keda na siem baš zadovolna taro adala odluke? Keda keraja adava pomožinaja te ikera o jekhipe maškar e Devleskoro narodo (Ef. 4:2, 3). O sobranija napredujnena keda sarine ponizno prifatinena o odluke kola so o starešinstvo anela len. (Čitin Evreite 13:17.) A soj najvažno, keda poddržinaja okolen kaste so o Jehova čhivgja te grižinen pe amenge, tegani sikavaja kaj isi amen doverba ki leste (Dela 20:28).

11. So šaj te pomožinel amenge te bajrara amari doverba ko upatstvija so dobinaja len taro starešine?

11 Šaj te bajrara amari doverba ko upatstvija so dobinaja len taro starešine ako na bistraja kaj ola molinena pe bašo sveti duh keda valjani te anen odluke kola so ka vlijajnen upro sobranie. Isto agjaar, šukar istražinena bibliska načelija hem sledinena upatstvija kola so dela len e Jehovaskiri organizacija. Ola čače mangena te keren e Jehovaskiri volja hem te grižinen pe najšukar so šaj leskere narodoske. Akala verna murša tane svesna kaj tane odgovorna anglo Devel bašo način sar kerena ple zadače (1. Pet. 5:2, 3). Razmislin bašo akava. Iako živinaja ko sveto kova soj podelimo baši rasa, religija hem politika, e Jehovaskoro narodo obožavinela e jekhe čačutne Devle zaedno hem ko mir. Akava šaj te ovel samo adaleske so o Jehova dela bereketi ple organizacijake!

12. Bašo kola bukja valjani šukar te razmislinen o starešine keda mangena te otkrinen dali nekoj kainela pe?

12 O Jehova dengja e starešinenge i važno odgovornost te ikeren o sobranie čisto. Ako jekh objaviteli kerela seriozno grevo, tegani o Jehova očekujnela taro starešine te odlučinen dali šaj adava objaviteli ka ačhol ko sobranie ili na. Maškar o but bukja so valjani te dikhen, valjani isto agjaar te otkrinen dali leske čače žal bašo adava so kergja. Ov šaj te vakerel kaj kainela pe, ama dali čače mrzinela adava so kergja? Dali tano odlučno te na kerel više adava grevo? Ako kergja adava grevo adaleske so isi le lošno društvo, dali tano spremno te čhinavel te družinel pe lencar? O starešine molinena pe, dikhena o dokazija hem adava so vakerela i Biblija, hem dikhena savo stavi isi e objavitele bašo adava so slučingja pe. Palo adava, ola odlučinena dali šaj te ačhovel ko sobranie ili na. Ko nesave slučaija mora te ovel isklučimo (1. Kor. 5:11-13).

13. Save misle šaj te aven amenge ki godi ako nesavo amaro amal ili nekoj tari amari familija tano isklučimo?

13 Sar šaj te ovel ispitimi amari doverba ko starešine? Ako isklučinena nekas so nane amenge paše amal ili familija, šaj te ovel amenge lokho te prifatina lengiri odluka. Ama so ako isklučinena nekas soj amenge paše? Šaj te mislina amenge kaj o starešine na džanena sa o informacie bašo adava slučaj, ili šaj pučaja amen dali akaja odluka so angje la tani isto agjaar e Jehovaskiri da odluka. So šaj te pomožinel amenge te ovel amen o ispravno stavi baši adaja odluka?

14. So šaj te pomožinel amenge ako o starešine odlučingje kaj nekoj taro amare amala ili familija valjani te ovel isklučimo?

14 Na valjani te bistra kaj o isklučibe tano jekh način sar o Jehova vospitinela amen hem kaj adava tano šukar hem e sobranieskoro hem okoleske so grešingja. Ako nekoj so grešingja na kainela pe hem ačhovela ko sobranie, tegani ov šaj lošno te vlijajnel upro javera (Gal. 5:9). Isto agjaar, ov šaj nane te haljovel kobor seriozno grevo kergja hem šaj nane te mislinel kaj valjani te meninel plo stavi hem postapke te šaj o Jehova palem te dikhel ki leste šukar (Prop. 8:11). Šaj te ova sigurna kaj o starešine dikhena but seriozno ki pli odgovornost keda odlučinena dali nekoj valjani te ovel isklučimo ili na. Slično sar o sudie taro purano Izrael, ola tane svesna kaj „na sudinena ko anav nesave manušeskoro, nego ko anav e Jehovaskoro“ (2. Let. 19:6, 7).

ADAVA SO AKANA ISI AMEN DOVERBA KO JEHOVA SPREMINELA AMEN BAŠI IDNINA

So ka pomožinel amenge te ovel amen doverba hem te šuna o upatstvija so ka dobina len ki bari nevolja? (Dikh ko pasus 15)

15. Soske tano važno panda akana te ovel amen doverba ko e Jehovaskoro vodstvo?

15 Sar avaja sa popaše ko krajo akale svetoskoro, valjani te ovel amen doverba ko e Jehovaskoro vodstvo sar nikogaš angleder. Soske? Ki bari nevolja šaj te dobina upatstvija kola so šaj te oven amenge čudna ili nelogična. Džanaja kaj o Jehova nane lično te kerel amencar lafi. Verojatno ka del amen upatstvija preku o phralja kolen so čhivgja te predvodinen. Tegani ni hari na valjani te sumnina amen ko upatstvija ili te puča amen: „Dali akava upatstvo čače avela taro Jehova, ili tano lično mislenje e phralengoro kola so predvodinena?“ Dali ka ovel tut doverba ko Jehova hem ki leskiri organizacija ko adava but važno vreme? O odgovor šaj te doznajne le ako razmislinea sar dikhea akana ko upatstvija so dobinaja len. Ako isi tut doverba ko upatstvija avdive hem spremno prifatinea len, verojatno ka kere o isto ki bari nevolja (Luka 16:10).

16. Sar šaj panda hari te ovel čhivdi ko ispit amari doverba ko e Jehovaskere osude?

16 Isi panda jekh javer buti baši koja so valjani šukar te razmislina — sar ka reagirina ki e Jehovaskiri osuda ko krajo taro akava lošno sveto. Amen panda nadinaja amen kaj but džene so na služinena e Jehovaske, maškar kola soj nesave tari amari familija, ka počminen te prifatinen o čačipe angleder te avel o krajo. Ama ko Armagedon, o Jehova, preku o Isus, ka anel i konečno odluka baši lengiri idnina (Mat. 25:31-33; 2. Sol. 1:7-9). Nane amen te odlučina kaske o Jehova ka sikavel milost a kaske na (Mat. 25:34, 41, 46). Dali ka ovel amen doverba ko e Jehovaskere osude, ili ka čhinava te služina leske adaleske so na složinaja amen leskere odlukencar? Jasno tano kaj panda akana valjani te bajrara amari doverba ko Jehova te šaj ki idnina te ovel amen celosno doverba ki leste.

17. Savi korist ka ovel amen taro e Jehovaskere osude ko krajo taro akava sveto?

17 Zamislin tuke sar ka osetina amen ko e Devleskoro nevo sveto keda ka dikha o rezultatija taro e Jehovaskere osude. Nane više te postojnen i hovavni religija, o alčno trgovsko sistem ni o političko sistem kova so vekoncar maltretiringja e narodon hem mučingja len. O nasvalipe, o phuripe hem o meribe nane više te oven delo taro amaro životo. O Satana hem o demonija ka oven phanle milja berša. O posledice tari lengiri pobuna nane te postojnen više (Otk. 20:2, 3). Kobor ka ova samo blagodarna so sine amen doverba ko e Jehovaskere odluke!

18. So sikljovaja taro e Izraelcongoro primer? (4. Mojseeva 11:4-6; 21:5).

18 Dali o životo ko nevo sveto šaj te ovel amenge pharo hem agjaar te čhivel ko ispit amari doverba ko e Jehovaskoro način sar kerela o bukja? Na primer, razmislin so slučingja pe kratko otkeda o Izraelcija sine oslobodime taro Egipet. Nesave počmingje te žalinen pe soske falinela lenge sine o hajbe so sine adari, a i mana so dela len sine o Devel na ceningje la. (Čitin 4. Mojseeva 11:4-6; 21:5.) Šaj li amenge da te pojavinen pe slična misle odkeda ka završinel i bari nevolja? Na džanaja kobor buti adžikerela amen te šaj te čistina i Phuv hem hari po hari te kera la ko raj. Verojatno ka ovel amen but buti hem šaj ko početok o životo nane te ovel lokho. Dali ka žalina amen bašo bukja kola so o Jehova ka del amen tegani? Jekh buti tani sigurno: Ako akana ceninaja o bukja so dela amen o Jehova, pobari tani i verojatnost kaj tegani da ka cenina o bukja kola so ka del amen.

19. Kola tane o glavna misle tari akaja statija?

19 Valjani te ova uverime kaj o Jehova sekogaš postapinela ko ispravno način. Isto agjaar, valjani te ovel amen doverba okolende kaske so o Jehova dengja odgovornostija. Nikogaš ma te bistra e Jehovaskere lafija kola so vakergja len preku plo proroko o Isaija: „Ačhoven smirime hem sikaven doverba, adava ka ovel tumari sila“ (Isa. 30:15).

GILI 98 I Biblija tani dendi taro Devel

^ pas. 5 Akaja statija ka pomožinel amenge te dikha soske tano važno te bajrara amari doverba ko Jehova hem ko phralja so predvodinena. Isto agjaar, ka dikha savi korist ka ovel amen panda akana ako keraja adava, hem sar adava spreminela amen bašo ispitija so ka oven amen ki idnina.

^ pas. 9 Ponekogaš bašo nesave posebna okolnostija šaj nesavo phral ili nesavi familija ka valjani te ačhoven ko sobranie kote soj tane. Dikh ki Amari služba bašo Carstvo taro noemvri 2002 berš „Rubrika prašanja“. Akava broj nane ki romani čhib.