STATIJA PROUČIBASKE 38
Mudro koristin o vreme džikote isi mir
Ki phuv sine mir. Na sine vojne protiv leste adala berša, soske o Jehova dengja le mir (2. LET. 14:6)
GILI 60 Haberi so dela životo
BAŠO SO KA KERA LAFI *
1. Keda šaj te ovel amenge pharo te služina e Jehovaske?
SO MISLINEA, keda tano popharo te služine e Jehovaske — keda isi tut seriozna problemija ili keda tuke relativno sa šukar? Keda amenge pharo obično odma rodaja pomoš taro Jehova. Ama so keraja keda nane amen problemija? Dali ponekogaš bistraja kobor tano važno te služina e Devleske? O Jehova predupredingja e Izraelcon kaj šaj te slučinel pe lenge asavko nešto (5. Moj. 6:10-12).
2. Savo primer dengja amen o Asa?
2 O cari o Asa dengja amen but šužo primer. Ov postapingja mudro agjaar so sine le celosno doverba ko Jehova. Ov služingja e Jehovaske hem ko pharo vreme hem keda sa sine mirno. Ko e Devleskoro Lafi pišinela: „O Asa služingja verno samo e Devleske celo vilea“ (1. Car. 15:14). O Asa sikavgja kaj služinela e Devleske agjaar so cidingja o idolopoklonstvo tari Juda. Baši leste i Biblija vakerela: „Ov cidingja o žrtvenikija taro tugja devela hem o uče thana obožavibaske, phaglja o sveta stubija hem čhingja o sveta direkija“ (2. Let. 14:3, 5). O Asa, isto agjaar cidingja ple baba e Maaha tari bari položba so sine la ko carstvo. Soske? Adaleske so pottikninela sine e narodo te klajninel pe jekhe idoleske (1. Car. 15:11-13).
3. So ka dikha ki akaja statija?
3 Osven so cidingja o idolija e hovavne devlengere, o Asa kergja nešto poviše. Ov pomožingja e narodoske tari Juda palem te služinel e Jehovaske ko ispravno način. Adaleske o Devel dengja len mir. * I Biblija vakerela kaj, ko periodi taro deš berš džikote vladinela sine o Asa, ki phuv sine mir (2. Let. 14:1, 4, 6). Ki akaja statija ka kera lafi bašo adava sar o Asa koristingja akava mirno periodi. Palo adava ka dikha o primer e hristijanengoro taro prvo veko kola so, isto sar o Asa, koristingje o vreme keda sine mir. Ko krajo, ka odgovorina ko akava pučibe: Ako živinea ki Phuv kote so šaj slobodno te služine e Jehovaske, sar šaj mudro te koristine o vreme džikote isi mir?
SAR O ASA KORISTINGJA O MIRNO PERIODI
4. Sprema 2. Letopisi 14:2, 6, 7, sar o Asa koristingja o mirno periodi?
4 Čitin 2. Letopisi 14:2, 6, 7. O Asa vakergja e narodoske kaj o Jehova tano adava so dengja len mir ki celo phuv. Ama o Asa na mislinela sine kaj ko akava periodi valjani samo te uživinel. Namesto adava, ov počmingja te gradinel dizja, zidija, kule hem porte. O Asa vakergja e manušenge tari Juda: „I phuv panda tani amari“. Adalea manglja te vakerel kaj ki phuv koja so dengja len o Devel na sine dušmanja kola so ka čhinaven len slobodno te dvižinen pe hem te gradinen. Ov pottikningja e narodo te koristinel adava mirno periodi.
5. Soske o Asa zajakningja ple vojska?
5 O Asa isto agjaar koristingja akava 2. Let. 14:8). Dali akava značinela kaj na sine le doverba ko Jehova? Na. O Asa džanlja kaj, sar cari, isi le dolžnost te spreminel e narodo bašo nevolje so šaj te aven ki idnina. Osven adava ov sine svesno kaj o mirno periodi ki Juda nane te trajnel zasekogaš, hem čače sine agjaar.
mirno periodi te zajakninel ple vojska (SAR O HRISTIJANJA TARO PRVO VEKO KORISTINGJE O MIRNO PERIODI
6. Sar o hristijanja taro prvo veko koristingje o periodi keda sine mir?
6 Iako o hristijanja taro prvo veko but puti sine progonime, sine periodija keda živinena sine ko mir. So kergje adava vreme? Akala verna murša hem džuvlja propovedinena sine o šukar haberi bizo te čhinaven. O izveštaj taro Dela vakerela kaj ola džana sine „ki dar taro Jehova“. Adaleske so ponadari da propovedinena sine o šukar haberi, lengoro broj bajrola sine. Sigurno o Jehova dengja len bereketi soske revno propovedinena sine ko vreme džikote sine mir (Dela 9:26-31).
7-8. Sar o Pavle hem o javera hristijanja koristingje i prilika so sine len?
7 O hristijanja taro prvo veko koristinena sine sekoja prilika te vakeren o šukar haberi. Na primer, džikote o apostol Pavle sine ko Efes, sine le prilika te propovedinel bute manušenge, hem adaleske ačhilo poviše vreme ki adaja diz (1. Kor. 16:8, 9).
8 E Pavle hem e javere hristijanen sine len prilika te propovedinen bute manušenge ko 49 berš a.e., keda o starešine ko Erusalim odlučingje sar te rešinel pe o spor bašo obrežuvanje (Dela 15:23-29). Otkeda i odluka sine vakerdi ko sobranija, o učenikija ponadari da revno vakerena sine „o šukar haberi bašo e Jehovaskoro lafi“ (Dela 15:30-35). Savo sine o rezultati? I Biblija vakerela: „O sobranija ponadari da ovena sine zorale ki vera hem bajrona sine taro dive ko dive“ (Dela 16:4, 5).
SAR TE KORISTINA O MIRNO VREME AVDIVE
9. Savi tani i situacija ko but phuvja avdive, hem so valjani te puča amen?
9 Avdive ko but phuvja ko sveto šaj slobodno te propovedina. Dali tu da živinea ki asavki phuv? Ako oja, puč tut: „Sar koristinava akaja sloboda?“ Ko akala vozbudliva posledna dive, e Jehovaskiri organizacija tani zafatimi e najvažno bukjaja so postojnela — o propovedibe hem o sikajbe e manušen (Mar. 13:10). E Jehovaskere narodo isi le but so te kerel ki akaja buti.
10. Sprema o 2. Timotej 4:2, so siem ohrabrime te kera?
10 Sar šaj te koristine o mirno periodi? (Čitin 2. Timotej 4:2.) Soske na ispitinea tle okolnostija te šaj te dikhe dali tu ili nekoj tari tli familija šaj te propovedinel ki pobari mera, pa čak te služinel sar pioneri? Akana nane vreme te kheda barvalipa ili materijalna bukja — bukja kolendar nane te ovel amen nisavi korist ki bari nevolja (Izr. 11:4; Mat. 6:31-33; 1. Jov. 2:15-17).
11. So kergje nesave te šaj te propovedinen poviše manušenge?
11 But objavitelija siklile nevi čhib te šaj te pomožinen e javerenge te sikljon bašo Jehova. E Devleskiri organizacija poddržinela len adalea so dela biblisko literatura ko sa poviše čhibja. Na primer, ko 2010 berš, amari literatura ikljola
sine ko 500 čhibja. Avdive, adava broj barilo ko poviše taro 1.000 čhibja!12. Sar osetinena pe o manuša keda vakeraja lenge bašo e Devleskoro Carstvo ki lengiri čhib? Vaker primer.
12 Sar osetinena pe o manuša keda šunena bašo Jehova ki pumari čhib? Te dikha o primer tari jekh phen koja so sine ko regionalno kongres ko Memfis (Tenesi, SAD). I kongresno programa sine ki čhib kinjaruanda, akaja čhib kerela pe lafi ki Ruanda, ko Kongo (Kinšasa) hem ki Uganda. Palo kongres, i phen koja so kerela lafi ki čhib kinjaruanda, vakergja: „Akava tano prvo puti so haliljum celo programa palo 17 berš sar aljum ko SAD“. Sigurno, oj sine but pogodimi adaleske so šungja i programa ki pli čhib. Ako dozvolinena tuke tle okolnostija, šaj li te sikljove javer čhib te šaj te pomožine e manušenge ko tlo podračje? Dali šaj ka oven pospremna te šunen o šukar haberi ako kerea lafi ki lengiri čhib? Tlo trudo ka ovel nagradimo.
13. Sar o phralja ki Rusija koristingje o mirno periodi?
13 Ko nesave phuvja, amare phralja našti slobodno te propovedinen adaleske so o vlastija zabraninena te kerel pe adava. Na primer, razmislin bašo amare phralja ki Rusija. Ola sine progonime but berša, ama ko mart 1991 berš i vlada dozvolingja lenge slobodno te propovedinen. Ko adava vreme ki Rusija sine okolu 16.000 objavitelija. Biš berš pokasno, o broj barilo ko poviše taro 160.000 objavitelija! Jasno tano kaj amare phralja postapingje mudro hem koristingje i prilika keda šaj sine slobodno te propovedinen. Ama adava mirno periodi na trajngja but vreme. Iako o bukja meningje pe ki adaja phuv, ola panda tane revna e Jehovaske. Ponadari da kerena sa so šaj te služinen leske.
O MIRNO PERIODI NANE BUT TE TRAJNEL
14-15. Sar o Jehova koristingja pli sila te pomožinel e Asaske?
14 Ko e Asaskoro vreme, o periodi keda sine mir završingja. Jekh bari vojska taro jekh milioni vojnikija ale tari Etiopija te napadinen len. Lengoro zapovedniko o Zara, sine sigurno kaj ka pobedinel e Juda ple vojskaja. Ama, o cari o Asa, sine le doverba ko plo Devel, o Jehova, a na ki pli vojska. Ov molingja pe: „Pomožin amen, Jehova, amaro Devel, soske isi amen doverba ki tute hem ko tlo anav iklilem protiv akava mnoštvo“ (2. Let. 14:11).
15 Iako i etiopsko vojska sine skoro duj puti pobari, o Asa džanlja kaj o Jehova tano posilno hem kaj šaj te pomožinel ple narodoske. A o Jehova na razočaringja le — i etiopsko vojska sine pobedimi (2. Let. 14:8-13).
16. Kotar džanaja kaj o mirno periodi nane te trajnel but vreme?
16 Iako na džanaja ki idnina so ka ovel sekole jekhea amendar, džanaja kaj o mirno periodi ko kova so uživinena avdive e Devleskere sluge nane te trajnel but vreme. Ustvari, o Isus vakergja kaj leskere učenikija ka oven mrzime taro sa o narodija (Mat. 24:9). O apostol Pavle da vakergja kaj „sarine so mangena te živinen ko jekhipe e Hristos Isusea hem te obožavinen e Devle, ka oven progonime“ (2. Tim. 3:12). O Satana „but tano holjamo“, hem hovavaja korkori amen keda mislinaja kaj šaj te naša taro posledice tari leskiri holi (Otk. 12:12).
17. Sar šaj te ovel ispitimi amari vera?
17 Panda hari, sarinen ka ovel amen ispit ki amari vera. Ka ovel „bari nevolja savi so na sine taro početok e svetoskoro dži akana“ (Mat. 24:21). Ko adava vreme, nekoj tari amari familija šaj te ovel protiv amende hem amaro propovedibe šaj te ovel zabranimo (Mat. 10:35, 36). Dali tu da, sar o Asa, ka ovel tut doverba kaj o Jehova ka pomožinel tuke hem ka zaštitinel tut?
18. Sprema Evreite 10:38, 39, so ka pomožinel amenge te ova spremna keda ka završinel o mirno periodi?
18 O Jehova panda akana duhovno spreminela amen bašo adava so ka ovel. Ov vodinela Mat. 24:45). Ama, sekoj amendar mora te kerel plo delo te šaj te bajrarel pli vera ko Jehova. (Čitin Evreite 10:38, 39.)
e „verno hem razborito robo“ te del amen duhovno „hrana ko pravo vreme“ te šaj te ovel amen sa so valjani amenge te ačhova zorale (19-20. Ko sklad e lafencar taro 1. Letopisi 28:9, kola pučiba valjani te puča amen, hem soske?
19 Isto sar o cari o Asa, valjani te roda e Jehova (2. Let. 14:4; 15:1, 2). Amen počmingjem te roda e Jehova keda siklilem baši leste hem keda krstingjem amen. Koristinaja sekoja prilika te bajrara amaro mangipe sprema o Jehova. Te šaj te ispitina amen dali ponadari da keraja adava, šaj te puča amen: „Dali redovno džava ko sostanokija?“ Ko sostanokija dobinaja sila ponadari da te služina e Jehovaske hem te ohrabrina amen amare phralencar hem phenjencar (Mat. 11:28). Isto agjaar, šaj te puča amen: „Dali redovno proučinava i Biblija? Ako živinea zaedno tle familijaja, dali sekova kurko isi tumen i Familijarno rat? Ako živinea korkori, dali odvojnea tuke vreme lično te proučine? Hem dali dea tutar sa te propovedine hem te sikave e javeren?“
20 Soske valjani te puča amen akala pučiba? I Biblija vakerela kaj o Jehova ispitinela amare misle hem amaro vilo, adaleske amen da valjani te kera adava. (Čitin 1. Letopisi 28:9.) Ako dikhaja kaj valjani te kera nesave promene ko amare celija, stavija ili razmislibe, valjani te molina e Jehova te pomožinel amenge te kera adala promene. Akana tano o vreme te spremina amen bašo ispitija so ka aven. Ma dozvolin ništo te čhinavel tut mudro te koristine akava vreme džikote isi mir!
GILI 62 Nevi gili
^ pas. 5 Dali živinea ki phuv kote so šaj slobodno te služine e Jehovaske? Ako oja, sar koristinea akava mirno periodi? Ki akaja statija ka dikha sar šaj te dža palo primer e careskoro tari Juda o Asa hem e hristijanengoro taro prvo veko. Ola mudro koristingje o vreme keda sine mir.
^ pas. 3 OBJASNIME LAFIJA: O lafi „mir“ na značinela samo kaj nane vojna. O hebrejsko lafi isto agjaar značinela šukar sastipe, bezbednost hem šukar sostojba.
^ pas. 57 OBJASNIMI SLIKA: O cari o Asa cidingja ple baba tari bari položba so sine la adaleske so pottikninela sine e narodo te klajninel pe e hovavne devlenge. Okola so poddržinena le sine gele palo leskoro primer hem uništingje e idolen.
^ pas. 59 OBJASNIMI SLIKA: Jekh bračno pari kova so revno služinela e Devleske poednostavinela plo životo te šaj te služinel adari kote so isi pobari potreba.