Oja. Iako i Biblija nane naučno lil, oj tani točno keda kerela lafi bašo naučna bukja. Te dikha nekobor primerija kola so sikavena kaj i Biblija tani ko sklad e naukaja hem kaj isi ki late naučna faktija kola so but razlikujnena pe taro veruvanja bute manušengere so živingje ko vreme keda sine pišimi.

•   O univerzum sine le početok (1. Mojseeva 1:1). Različno taro adava, ko purano vreme verujnena sine kaj o univerzum nane stvorimo, nego ulo taro jekh haos so više postojnela sine. O Vaviloncija verujnena sine kaj o univerzum tano bijamo taro devela kola so avena taro duj okeanija. Javera legende vakerena kaj o univerzum ulo taro džinovsko jaro.

•   Ko univerzum na vladinena nesave devela sprema plo momentalno raspoloženie, namesto adava isi utvrdime prirodna zakonija (Jov 38:33; Eremija 33:25). Legende taro celo sveto vakerena kaj o manuša tane bizi pomoš anglo nepredvidliva devela so ponekogaš nane len nisavi milost.

•   I Phuv na ikerela pe ko ništo (Jov 26:7). But manuša taro purano vreme verujnena sine kaj o sveto tano ramno ploča so ikerela la nesavo životno sar na primer želka.

•   O pani taro okeanija hem taro javera thana kote so isi pani isparinela hem palo adava palem iranela pe ki Phuv sar bršim, iv ili kukudik hem adaleske ko reke hem ko izvorija isi pani (Jov 36:27, 28; Propovednik 1:7; Isaija 55:10; Amos 9:6). Ki Grcija ko purano vreme o narodo mislinela sine kaj o reke avena taro okeanija soj teli phuv, a ko akava verujnena sine sa dži ko 18 veko.

•   O planine meninena pe, na ačhovena ista, a o avdisutne planine nekogaš sine telo pani (Psalm 104:6, 8). Ama, nesave legende vakerena kaj o devela kergje o planine agjaar sar so džanaja len avdive.

•   I higiena arakhela o sastipe. Ko Zakoni so dengja o Devel e Izraelconge pišinela sine kaj sekova jekh so ka pipinel mulo telo valjani sine temelno te thovel pe, a okola so sine len nesavo zarazno nasvalipa valjani sine te čhiven pe ko karantin. Isto agjaar valjani sine te parunen o izmet ki phuv (3. Mojseeva 11:28; 13:1-5; 5. Mojseeva 23:13). Interesno tano so ko vreme e Egipkjanengoro sasljarena sine phravdi rana smesaja kote so sine manušikano izmet.

 Ako šukar dikhaja adava so vakerela i Biblija, ka dikha kaj o odgovor tano na. Ake nekobor pogrešna misliba soj voobičaena baši naučno točnost e Biblijakiri:

 Pogrešno mislibe: I Biblija vakerela kaj o univerzum sine stvorimo ko periodi taro šov dive po 24 saatija.

 Čačipa: I Biblija na vakerela keda točno o Devel stvoringja o univerzum (1. Mojseeva 1:1). Isto agjaar, o dive e stvoribaskere kolenge so kerela pe lafi ko prvo poglavje tari 1. Mojseeva tane periodija kolenge so nane vakerdo kobor vreme trajngje. Ustvari, celo periodi kote so sine stvorimo o nebo hem i Phuv, isto agjaar vikinela pe jekh „dive“ (1. Mojseeva 2:4).

 Pogrešno mislibe: I Biblija vakerela kaj o rastenija sine stvorime angleder o Kham. Ama bizo Kham našti te ovel fotosinteza (1. Mojseeva 1:11, 16).

 Čačipa: I Biblija vakerela kaj o Kham, kova tano jekh taro čerenja, sine stvorimo angleder o rastenija (1. Mojseeva 1:1). Ko prvo dive, javere lafencar ko prvo periodi taro stvoribe, i Phuv dobingja svetlo taro Kham, ama adava svetlo sine mutno. Hari po hari i atmosfera rasčistingja pe, a ko trito dive o svetlo sine dovolno silno te šaj te počminel pe o proces fotosinteza (1. Mojseeva 1:3-5, 12, 13). Čak pokasno o Kham šaj te dikhel pe sine jasno tari Phuv (1. Mojseeva 1:16).

 Pogrešno mislibe: I Biblija vakerela kaj o Kham vrtinela pe okolu i Phuv.

 Čačipa: Ko Propovednik 1:5 pišinela: „O Kham ikljola, o Kham perela, a palo adava sigate iranela pe ko than kotar so ikljola“. Ama, akava opišinela samo o dvižibe e Khameskoro agjaar sar so dikhjola tari Phuv. Čak avdive da koristinena pe o lafija „o Kham ikljola“ hem „o Kham perela“ iako džangjola pe kaj i Phuv vrtinela pe okolu o Kham.

 Pogrešno mislibe: I Biblija vakerela kaj i Phuv tani ramno.

 Čačipa: Ki Biblija i fraza „krajo e phuvjakoro“ koristinela pe sar sinonimi bašo najdur thana ki Phuv. Sepak, akava na značinela kaj i Phuv tani ramno hem kaj isi la krajo (Dela 1:8). Keda spomninela pe o lafi „o štar kraja e phuvjakere“ adava tano izraz kolea so mislinela pe ko celo sveto. Avdive da koristinaja slično fraza: „O štar strane e svetoskere“ (Isaija 11:12; Luka 13:29).