O TERNE PUČENA
Dali mora te ikerav man ko pravilija so dena man me roditelija?
Dali nervirinena tut o pravilija so dena tut o roditelija? Akaja statija ka pomožinel tuke te kere lafi tle roditelencar baši akaja tema.
Sar ispravno te dikhe ko pravilija
Šaj mislinea: Ako ikljovava taro kher, nane više te važinen mange nisave pravilija.
Čačipa: Te dža da tuke kheral, palem ka oven pravilija so ka valjani te poštujne. Sekogaš ka valjani te šune nekas, na primer, tle šefe ki buti, e gazda e khereskoro kote so ka živine ili e vlasten. „Mislinava kaj o terne so na poštujnena o pravilija khere, doživinena baro šok keda jekh dive ka ikljon te živinen korkori“, vakerela i Daniela, koja so isi la 19 berš.
I Biblija vakerela: „Oven poslušna e vlastenge hem okolenge so isi len avtoriteti“ (Tit 3:1). Ako sikljovea te ove poslušno tle roditelenge, adava ka pomožinel tuke, pokasno keda ka ove vozrasno, te soočine tut različna problemencar ko životo.
So šaj te kere: Sikljov te dikhe i šukar strana taro pravilija. „O pravilija taro mle roditelija pomožingje mange te birinav šukar amala hem te planirinav mlo vreme“, vakerela o Džeremi. „Isto agjaar, adaleske so na smejnava sine te dikhav preterano televizija ili te khelav videoigre, sine man vreme te kerav pokorisna bukja. Ko nesave lendar panda uživinava.“
Ker lafi tle roditelencar
Ama so ako nesave pravilija nane tuke logična? Na primer, jekh terni čhaj koja so vikinela pe Tamara, vakerela: „Me roditelija jekh puti dozvolingje mange čak te džav ki javer phuv, ama akana na dozvolinena mange te džav vrdaja dži ki jekh javer diz koja soj samo 20 minutija dur amendar!“
Ako tu da sian ki slično situacija, dali ka ovel šukar te kere tle roditelencar lafi bašo adava pravilo? Oja! Ama važno tano te džane keda hem sar te kere lencar lafi.
Keda. „Samo keda tle roditelija ka dikhen kaj sian odgovorno hem keda ka ovel len doverba ki tute, šaj te kere lencar lafi te meninen nesavo pravilo“, vakerela jekh tinejdžerka so vikinela pe Amanda.
Jekh terni so vikinela pe Darja složinela pe akale lafencar. „Mi daj meningja jekh pravilo otkeda dikhlja kaj sekogaš sium poslušno ko adava so dogovoringjem amen“. Ma bistre, i doverba tano nešto so zaslužinea, a na so rodea.
I Biblija vakerela: „Iker i zapoved tle dadeskiri hem ma mukh o upatstvija tle dajakere“ (Izreki 6:20). Ako šunea akava sovet, tle roditelen ka ovel len doverba ki tute hem ka ovel tuke polokho te kere lencar lafi.
Sar. „Keda kerea lafi tle roditelencar, sekogaš tano šukar te sikave poštovanje hem te ove smirimo, nego te kukine hem te vikine“, vakerela o Stiven.
I Darja so sine prethodno spomnimi, soglasinela pe akalea. Oj vakerela: „Keda rasprajnava man sine me dajaja, ništo na meninela pe sine, ustvari, tegani mi daj dela sine panda postroga pravilija“.
I Biblija vakerela: „O glupavo manuš ikalela pli holi, a okova soj tano mudro ačhola smirimo dži ko krajo“ (Izreki 29:11). Ako sikljovea te kontrolirine tut, adava but ka koristinel tuke, na samo khere nego ki škola, ki buti hem segde.
So šaj te kere: Mislin angleder te kere lafi. Ako samo jekh puti izbuvninea, šaj te našave i doverba so but vreme gradingjan la. Točno tano adava so vakerela i Biblija: „Koj na holjanela sigate, haljola šukar i situacija“ (Izreki 14:29).