1. Sar but manuša dikhena ki buti?

SAR but manuša dikhena ki buti? Ko but phuvja, o manuša čerena but phari buti hem oljendar rodela pe te ačhon ki buti pobuter satija nego angljeder. Sebepi so but čerena buti, o manuša nane ljen vreme te odmorinen pe, te oven peklje porodicaja ja te sikljon ando Devel (Prop. 2:23). Ki aver strana, disave manuša na mangena te čeren buti hem kokri pese arakhena opravdanje sose na valjani te čeren buti (Posl. 26:13, 14).

2-3. Sar o Jehova hem o Isus dikhlje ki buti?

² Disave manuša ko sveto but čerena buti, a disave hič na čerena. Ama, hajde te dikha sar o Jehova hem o Isus dikhena ki buti. Amen džanaja so o Jehova mangela te čerel buti. Ked hine ki phuv, o Isus phendža: „Mo Dad čerela sa dži akana, odoljese hem me čerava“ (Jov. 5:17). Razmislin samo kobor bari buti o Devel čerdža ked stvorindža e anđelen, o čerenja ja o planete. Hem akate ki phuv šaj te dikha but šuže buča kola ov stvorindža. Jekh psalmista šukar phendža: „Kobor but isi teklje delija, o Jehova! Sa čerdžan ljen mudro, i phuv tani pherdi bučencar kola tu čerdžan“ (Ps. 104:24).

³ O Isus sa čerdža sar po Dad. Sar e Devljeso čhavo, but pomožindža ljese ked „čerdža o nebo hem ked sa o buča čhivdža ko po than.“ Sar jekh „vešto graditelji“, o Isus hine e Jehovaja (Posl. 8:27-31). But berša palo odova, ked o Isus hine ki phuv, ov but šukar čerdža o zadatko kova o Jehova dindža lje te čerel. Ov phendža so odova zadatko zorjačerdža  lje sar so o maro dela snaga e manušese. Sa so čerdža ki phuv hine dokaz so ov hine bičhaldo ando Devel (Jov. 4:34; 5:36; 14:10).

4. So šaj te sikljova ando Jehova hem o Isus kotar o odmor?

⁴ Da li e Jehovaso hem e Isuseso primer mothovi amendže so na valjani te odmorina amen? Na. O Jehova nane manuš te umorini pe hem odoljese na valjani ljese odmor. Ama, i Biblija phenela so palo odova so čerdža o nebo hem i phuv, o Jehova „počmindža te odmorini pe“ (Izl. 31:17). So odova značini? Odova značini so o Jehova čhinavdža te stvorini pana buča hem izdvojindža vreme te uživini ko odova so čerdža. Isto adžahar, hem o Isus ked hine ki phuv hine but bučarno. Ama, ov izdvojindža vreme te odmorini pe hem te uživini peklje amaljencar ko šukar habe (Mat. 14:13; Luka 7:34).

5. So šaj te ovel pharo bute e Devljese slugendže?

⁵ E Devljeso Lafi podstaknini amen te čera buti. E Devljese sluge valjani te oven bučarne, a na mrzalje manuša (Posl. 15:19). Šaj hem tu čereja buti te šaj ti porodica te ovel la sa so valjani. Isto adžahar, sar e Hristeso učeniko isi tut odgovornost te vačere o šukar haberi. Ama, valjani hem te odmorine tut. Da li tano tuče pharo te arakhe vreme aso sa – hem te čere buti, hem te dža ki služba hem te odmorine tut? Sar šaj te džane kobor te čere buti, a kobor te odmorine tut?

6. Premalo Marko 6:30-34, savo stav o Isus hine lje premali buti hem premalo odmor?

⁶ But tano važno te ovel amen ispravno stav premali buti. O Devel phendža e Solomonese te pisini akala lafija: „Sa isi lje poklo vreme, sa so čerela pe talo nebo isi lje poklo vreme.“ Ov vačerdža so isi vreme ked valjani te sadina, te gradina, te rova, te asa hem te čhela (Prop. 3:1-8). Akava mothovi amendže so bizi buti našti te živina, ama ni bizo odmor. O Isus hine lje ispravno stav premali buti hem premalo odmor. Jekhvar, o apostolija irisalje andi jekh propovedničko akcija. On odobor propovedindže so „na hine ljen vreme ni maro te han.“ O Isus phendža ljendže: „Aven mancar ko jekh than kuri šaj te oven kokri hem te odmorinen tumen.“ (Čitinen Marko 6:30-34.) Iako o Isus hem oljese apostolija naštindže te odmorinen pe svako puti ked odova valjandža ljendže, o Isus džandža so sarinendže oljendže valjandža odmor.

7. Sar ka pomožini amen odova so ka sikljova ando sabat?

⁷ Disavo puti, sarinendže amendže valjani hari te odmorina amen ja hari te menjina o aktivnostija kola čeraja svako dive. O Devel džandža so odova valjani amendže hem odoljese ko purano vreme ov phendža peklje narodose svako kurko te ičeren o sabat. Iako amen avdije na ičeraja amen ko e Mojsijeso zakon, amen šaj but te sikljova ando zakon kotar o sabat. Odova so ka sikljova ka pomožini amen te dikha da li isi amen ispravno stav premali buti hem premalo odmor.

8. Premalo Izlazak 31:12-15, so valjandže o manuša te čeren ko sabat?

⁸ E Devljeso Lafi phenela so palo šovto „dive“, o Devel čhinavdža te stvorini neve buča ki phuv (Post. 2:2). Ama, o Jehova mangela te čerel buti hem ko but avera načinja ov pana čerela (Jov. 5:17). Sar so o Jehova čerdža buti šov „dive“ hem eftato  „dive“ odmorindža pe, adžahar hem e Izraelcendže zapovedindža te odmorinen pe svako eftato dive. O sabat mothovdža so o Izraelcija hine ljen posebno odnos e Jehovaja hem setinčerdža ljen so ov oslobodindža ljen ando Egipat. O sabat hine „o dive ando odmor... diso sveto e Jehovase.“ (Čitinen Izlazak 31:12-15.) Niko na ismindža te čerel buti, ni o čhave, ni o robija, pa čak ni o životinje (Izl. 20:10). Odova dive, o manuša valjandže te trudinen pe te oven pana popaše e Devljeja.

9. Sar ko e Isuseso vreme disave dikhlje ko sabat?

⁹ E Devljese narodose hine šukar te ičeren o sabat, ama o jevrejska vođe ko e Isuseso vreme, čhivdže put pravilija sar valjani te ičeri pe o sabat. On phendže so ko sabat na isimineja te čede o dživ te has ja te sačare e manuše kova tano nabormo (Mar. 2:23-27; 3:2-5). Ama, odova so on sikavdže na mothovdža sar o Devel dikhela ko sabat hem odoljese o Isus mothovdža e manušendže kola šundže lje.

10. Premalo Matej 12:9-12, sar o Isus dikhlja ko sabat?

¹⁰ O Isus hem oljese učenikija kola hine Jevreja ičerdže o sabat sose on šundže e Mojsijeso zakon. * Ama, o Isus peklje lafencar hem odoljeja so čerdža, mothovdža so nane pogrešno te ove šukar hem te pomožine averendže ko odova dive. Ov jasno phendža: „Ko sabat šaj te čerel pe odova soj tano šukar.“ (Čitinen Matej  12:9-12.) Ov na mislindža soj tano pogrešno te ove šukar hem te pomožine averendže ko sabat. O buča kola o Isus čerdža, mothovdže so ov haljilo sose o Jehova zapovedindža peklje narodose te ičeren o sabat. Odoljese so e Devljeso narodo ko sabat odmorindža pe kotar i buti koja čerdže svako dive, on šaj hine te čhiven o duhovna buča ko prvo than. O Isus barilo ki porodica koja ko sabat dikhlja sar prilika te ovel popaše e Devljeja. Odova džanaja sose ko e Devljeso Lafi čitinaja so čerdža o Isus ki piklji diz, ko Nazaret: „Ko sabatno dive, sar so hine lje tabijati, [o Isus] khuvdža ki sinagoga hem uštilo te čitini“ (Luka 4:15-19).

11. Ko dindža šukar primer e Isusese?

¹¹ O Josif sikavdža e Isuse sar o Jehova dikhela ki buti, ama hem sar te ovel šukar stolar (Mat. 13:55, 56). O Isus dikhlja sar o Josif dive palo dive čerela buti te šaj te anel peklje porodicače odova so valjani. Zanimljivo tano so o Isus kasnije phendža peklje učenikonendže: „O radniko zaslužini piklji plata“ (Luka 10:7). O Isus šukar džandža so značini te čere phari buti.

12. So i Biblija vačeri andi buti?

¹² Isto adžahar, o apostol Pavle džandža so značini te čere phari buti. Oljese hine najvažno te vačeri averendže ando Isus hem ando odova sostar o Isus sikavdža. Ama, o Pavle čerdža buti te šaj te učhari peklje troškija. O phralja ko Solun džandže so ov dive hem rat čerdža but phari buti, sebepi so na manglja nikase te ovel ko pharipe (2. Sol. 3:8; Dela 20:34, 35). Ked o Pavle pisindža kotar piklji buti, šaj mislindža kotar odova so čerdža šatorija. Ked hine ko Korint, ačhilo ko Akila hem ki Priskila hem „čerdža buti oljencar. Oljengo zanati hine te čeren šatorija.“ Odova so phenela pe so o Pavle čerdža buti „dive hem rat“, na značini so ov samo čerdža buti. Ko sabat, na čerdža šatorija već dželo te propovedini e Jevrejendže kola isto adžahar, odova dive na čerdže buti (Dela 13:14-16, 42-44; 16:13; 18:1-4).

13. So šaj te sikljova ando Pavle?

¹³ O apostol Pavle ačhavdža but šukar primer. Iako morandilo te čerel buti, ov redovno propovedindža e Devljeso šukar haberi (Rimlj. 15:16; 2. Kor. 11:23). Isto adžahar, ov hem averen podstaknindža redovno te propovedinen. O Akila hem i Priskila hine oljese „saradnikija ano Hrist Isus“ (Rimlj. 12:11; 16:3). O Pavle phendža e phraljendže ko Korint: „Uvek čeren buti e Jehovase“ (1. Kor. 15:58; 2. Kor. 9:8). O Jehova čak phendža e Pavlese te pisini: „Ako neko na mangela te čerel buti, tegani na valjani ni te hal“ (2. Sol. 3:10).

14. Ko so o Isus mislindža ked phendža o lafija ando Jovan 14:12?

¹⁴ I najvažno buti koja valjani akana te čera tani te propovedina hem te čera učenikonen. Ked hine ki phuv, o Isus proreknindža so oljese učenikija ka čeren pobare delija oljestar. (Čitinen Jovan 14:12.) O Isus na mislindža so amen ka čera čudija sar so ov čerdža. Ov mislindža so oljese učenikija ka propovedinen hem ka sikaven e manušen ko pobuter thana hem pobuter vreme nego so ov odova čerdža.

15. So valjani te puča amen hem sose?

¹⁵ Ako čereja buti, tegani puč tut: „Da li ki mi buti hijum pendžardo sar bučarno manuš? Da li završinava mi buti ko vreme hem da li dava sa mandar te čerav la šukar? Ako ko akala pučiba šaj te phene ja, odova značini so toklo šef šaj te verujini tuče. Isto adžahar, sebepi odova, teklje kolege šaj ka oven spremna te šunen o šukar haberi. Ked razmislineja sar propovedineja hem sar sikaveja e manušen, puč  tut: „Da li hijum pendžardo sar bučarno ki služba? Da li šukar pripreminava man ked valjani te džav ki služba kotar čher ko čher? Da li sigate džava te posetinav e zainteresovano manušen? Da li hem ko avera načinja redovno učestvujinava ki služba? Ako ko akala pučiba šaj te phene ja, tegani tu ka ove bahtalo ki služba.

16. Sar o Isus hem oljese apostolija dikhlje ko odmor? Sar o manuša avdije dikhena ko odmor?

¹⁶ O Isus džandža so podijekh puti ov hem oljese apostolija valjandže te odmorinen pe. Ama, but manuša hem tegani hem avdije tane sar o manuš kotar e Isusesi priča. Odova manuš kokri pese phendža: „Odmorin tut, ha, pi, uživin“ (Luka 12:19; 2. Tim. 3:4). Ov mislindža so o najvažna buča ko dživdipe tane o odmor hem o zadovoljstvija. Ki aver strana, e Isusese hem oljese apostolendže o zadovoljstvija na hine ko prvo than.

17. Sar koristinaja amaro vreme ked na hijam ki buti?

¹⁷ Avdije, amen šaj te čera odova so čerdža o Isus. Ked na hijam ki buti, amen na koristinaja amaro vreme samo te odmorina amen, nego hem te propovedina hem te dža ko sastankija. Akala duj buča tane odobor važna amendže, so amen ka čera so god valjani te šaj redovno te učestvujina ko akala aktivnostija (Jevr. 10:24, 25). Čak ked hijam ko odmor, amen mangaja te dža ko amare sastankija hem te koristina svako prilika te vačera o šukar haberi (2. Tim. 4:2).

18. So o Isus mangela amen te čera?

¹⁸ But hijam zahvalna so amaro Kralj, o Hrist Isus, na očekujini amendar pobuter nego so šaj te čera hem so pomožini amen ispravno te dikha ki buti hem ko odmor (Jevr. 4:15). Ov mangela te odmorina amen ked odova valjani amendže. Isto adžahar, ov mangela te čera buti te šaj te ovel amen odova so valjani amendže, te dža ki služba hem te čera učenikonen. Ko aver članko, amen ka dikha so čerdža o Isus te šaj te oslobodini amen ando ropstvo.