1, 2. Sose tani i Biblija but šužo poklon ando Devel?

SAR tano tuče ked jekh amal delatu poklon? Tu jedva adžičereja te phravelje hem hijan bahtalo so to amal mislija upro tute. Ka phene oljese, ov sasto.

² I Biblija tani poklon ando Devel. Ano olate šaj te arakha odgovorija kola nane ko nijekh aver than. Na primer, oj phenela amendže so o Devel čerdža o nebo, i Phuv hem e prvonen manušen. Oj delamen savetija kola šaj te pomožinen amen ked isimen problemija. Andi Biblija amen sikljova sar o Devel ka čerel i Phuv te ovel pošukar than dživdipase. I Biblija tani but šužo poklon.

3. So ka haljove dži sikljoveja andi Biblija?

³ Dži sikljoveja andi Biblija, ka haljove so o Devel mangela te ove oljeso amal. So pobuter ka sikljove oljestar, to amaljipe ka ovel pana popaše oljeja.

4. Sose šaj te phene so nijekh knjiga nane sar i Biblija?

⁴ I Biblija tani prevedimi koro 2 800 čhibja hem milionja Biblije tane štampime. Skoro sa o manuša ko sveto šaj te čitinen i Biblija ki piklji čhib. Svako kurko delape e manušendže pobuter ando jekh milioni Biblije. Nane nijekh knjiga sar i Biblija.

5. Sose šaj te phena so i Biblija „avela ando Devel“?

⁵ I Biblija „avela ando Devel“ (Čitinen 2. Timotejese 3:16). Ama, džiko šaj te phenel: „I Biblija pisije o manuša, sar šaj tegani te avel ando Devel?“ I Biblija dela odgovor: „O manuša vačerdže o lafija kola alje ando  Devel, sose o sveti duh ljegardža oljen“ (2. Petareso 1:21). Odova tano isto sar ked jekh babo phenela pe unukose te pisini jekh ljil ko oljeso nav. Kaso tano odova ljil? O ljil tano e baboso, a na e unukoso sose odola lafija hine e babose. Isto adžahar, i Biblija tani knjiga ando Devel, a na ando manuša koljen o Devel birija te pisinenla. O Devel čhidža e manušendže ki godi te pisinen oljese lafija. I Biblija tani čače „e Devljeso lafi“ (1. Solunskonendže 2:13). Moljinatu dikh o 2. dodatko.

6, 7. Sose šaj te phena so sa ki Biblija složinipe jekh jekheja?

⁶ Te šaj hine te ovel pisimi i Biblija valjandža pobuter  ando 1 600 berša. O manuša kola pisijela na živije ko isto vakti. Disave hine but školujime a disave na hine. Na primer, jekh oljendar hine doktori. Avera čerdže buti e phuvja, astardže mačhen, arakhlje bakren, hine prorokija, sudije hem kraljija. Sa so pisini ki Biblija složinipe jekh jekheja, iako o manuša kola pisijela na hine ista. Ki Biblija na phenelape so jekh šero vačeri andi jekh buti, a ko aver šero vačeri diso aver odoljestar. *

⁷ I jekhto knjiga andi Biblija vačeri sar počmije e manušenge problemija. I paluni knjiga vačeri sar o Devel ka cidel sa o lošnipe hem ka čerel i Phuv te ovel raj. I Biblija vačeri andi manušengi istorija koja tani but purani hem mothovi amendže so o Devel uvek čerela okova so vačeri.

8. Mothov jekh primer kova vačeri so i Biblija tani naučno tačno.

⁸ I Biblija nane pisimi te sikavimen i nauka ja te ovel knjiga školače, ama ked god vačeri ando naučna buča oj tani uvek tačno. Odoljese šaj te phena so asavki knjiga avela ando Devel. Na primer, ko 3. Mojsieso ljil dikha e Devljese uputstvija kola valjandže te pomožinen e Izraelcendže te čhinaven o nabormipe te na nakhel upro avera. Akava hine pisimo but angljeder so o manuša džandže soj tane o bakterije hem virusija kola anena dži o nabormipe. I Biblija tačno sikavimen so i Phuv nane umlavdi upro nisoste (Jov 26:7). Ko vakti ked but manuša veruje so i Phuv tani ravno, i Biblija vačerdža so oj tani okruglo (Isaija 40:22).

9. So mothovi amendže i iskrenost ando manuša kola pisije i Biblija?

 ⁹ I Biblija tani uvek tačno ked vačeri andi istorija. Ama, but knjige andi istorija kola pisije o manuša na vačerdže so čače hine, sose na hine iskrena. Na primer, on but puča na vačerdže ked oljengo narodo našaldža o maribe. Ama, o manuša kola pisije i Biblija hine iskrena čak ked o Izraelcija našaldže o maribe. Isto adžahar, on pisije peklje greške kola čerdže. Na primer, ko 4. Mojsieso ljil, o Mojsie pisija andi piklji bari greška hem so o Devel kaznijalje (4. Mojsieso 20:2-12). O manuša kola pisije i Biblija hine iskrena hem odova mothovi amendže so i Biblija avela ando Devel. Odoljese šaj te verujina ki Biblija.

10. Sose o savetija andi Biblija šaj te pomožinen amen avdije?

¹⁰ Ki Biblija pisini so „celo ljil avela ando Devel hem korisno tano te sikljolpe, te ukorinipe, te ispravinipe, te vaspitinipe ko pravednost“ (2. Timotejese 3:16). Čače, e biblijake savetija but pomožinena amen avdije. O Jehova džanela sar hijam čerde, odoljese haljola so isimen ko vilo hem ki godi. Ov pendžari amen but pošukar amendar hem mangela te ova bahtalje. O Devel džanela soj tano šukar amendže hem soj tano lošno.

11, 12. (a) Kola šukar savetija o Isus dijamen ko Matej ando 5. dži 7. šero? (b) So šaj pana te sikljova andi Biblija?

¹¹ Ko Matej ando 5. dži 7. šero pisini ando šukar savetija kola o Isus dija amendže, sar soj tane: sar te ova bahtalje, sar te ova ko rahati averenca, sar te moljinamen hem sar te dikha ko pare. Iako akala savetija tane dinde angljeder 2 000 berša hem avdije šaj but te pomožinen amen.

 ¹² Ki Biblija, o Jehova delamen savetija kola pomožinena amen te ova pošukar rom, romni, čhavo hem čhaj, te ova bučarne hem te ovelmen rahati averenca. E biblijake savetija šaj te pomožinen svakonese, bilo kuri te živini ja bilo save problemija te ovelje (Čitinen Isaija 48:17). Moljinatu dikh o 3. dodatko.

13. So vačerdža o Isaija ando odova so ka ovel e dizja Vavilon?

¹³ But e biblijake proročanstvija ulje čače. Na primer, e Isaijaso proročanstvo vačerdža so o Vavilon ka ovel uništimo (Isaija 13:19). Ov dži ko najtikne detaljija vačerdža sar i diz ka ovel osvojimi. I ljen hem o bare udara arakhlje i diz. Ama, o Isaija vačerdža so i ljen ka šučol hem so e dizjake udara ka oven phravde. O vojnikija ka osvojinen i diz bizo te marenpe. O Isaija čak vačerdža e manušeso nav kova ka osvojini o Vavilon, a oljeso nav hine Kir (Čitinen Isaija 44:27-45:2). Moljinatu dikh o 4. dodatko.

14, 15. Sar e Isaijaso proročanstvo ulo čače?

¹⁴ Nakhlje dušel berš palo odova ked o proročanstvo hine pisimo, jekh vojska alji hem hine spremno te khuvel ki diz Vavilon. Kasi vojska hine odija? Sar so vačerdža o proročanstvo, odija vojska hine e Kiresi, o kralj andi Persija. Sa već hine čerdo te šaj o proročanstvo te ovel čače.

¹⁵ Odija rat ked khudža i vojska, o Vaviloncija tegani slavije. On mislije so o bare zidija hem i ljen ka arakhi oljen. Ama, ko odova vakti o Kir hem oljesi vojska alje anglji diz hem handže jekh kanali te šaj o pani andi  ljen te džal ki aver strana. O pani andi ljen odoborkha pelo so e Persijake vojnikija šaj hine phirindoj te nakhen i ljen. Ama, sar o vojnikija nakhlje odola bare zidija ando Vavilon? Sar so o proročanstvo vačerdža, o udara ačhilje phravde, odoljese o vojnikija šaj hine te khuven bizo te marenpe.

16. (a) So vačerdža o Isaija ando odova so ka ovel e Vaviloneja? (b) Sar odova so vačerdža o Isaija ulo čače?

 ¹⁶ Isto adžahar, o Isaija vačerdža so ka avel o vakti ked nijekh manuš na te živini ko Vavilon. Ov pisija: „Niked više na te ovel than dživdipase, na te ovel više ki ni jekh kustik“ (Isaija 13:20). Da lji čače hine adžahar? O than kuri hine o Vavilon, koro 80 kilometrija južno kotar avdisutno Bagdad ko Irak, akana tano pusto. Čak hem avdije nijekh manuš odothe na živini. O Jehova uništija o Vavilon samči ked e metla šuladžalje (Isaija 14:22, 23). *

17. Sose šaj te verujina ko sa odova so o Devel vačeri?

¹⁷ But proročanstvija andi Biblija ulje čače, odoljese šaj te verujina ko odova so i Biblija vačeri ando vakti so avela. Šaj te ova sigurna so o Jehova ka ičeri po lafi te čerel i Phuv te ovel raj (Čitinen 4. Mojsieso 23:19).  Čače, amen isimen nada ko „večno dživdipe, so o Devel kova našti te hovavi, dija po lafi but angljeder“ (Titase 1:2). *

18. So pisija o Pavle ando „Devljeso lafi“?

¹⁸ Amen sikljiljam so nane nijekh aver knjiga sar i Biblija. Oj složinipe jekh jekheja ko sa hem ked vačeri andi nauka ja andi istorija, oj tani uvek tačno. I Biblija delamen šukar savetija hem ano olate isi but proročanstvija kola već ulje čače. Ama, ki Biblija isi hem avera buča. O apostol Pavle pisija so „e Devljeso lafi tano dživdo hem zoralo“. So akava značini? (Čitinen Jevrejendže 4:12).

19, 20. (a) Sar i Biblija šaj te pomožinitu te dikhe savo manuš hijan? (b) Sar šaj te mothove so hijan zahvalno so isitu Biblija?

¹⁹ I Biblija šaj te promini to dživdipe. Oj šaj te pomožinitu čače te dikhe savo manuš hijan. Isto adžahar, šaj te pomožinitu te haljove so isitu hor ko toklo vilo hem ki godi. Na primer, šaj mislineja so mangeja e Devlje. Ama, te šaj te mothove so mangeja e Devlje, valjani te čere odova so pisini ki Biblija.

²⁰ I Biblija čače avela ando Devel. Ov mangela te čitine i Biblija, te sikljove olatar hem te khuvelče ko vilo. Ov zahvalno ko odova poklon hem ponodri sikljov andi Biblija. Tegani tu ka haljove so mangela o Devel te čerel e manušendže. Ko aver šero amen ka sikljova pobuter odoljestar.