»Požar! Gori!« Sandra je zajtrkovala pri moževih starših, ko je zagledala, da se izpod vrat drvarnice, ki se nahaja ob hiši, dvigajo plameni. Z možem Thomasom sta hitro ukrepala. Sandra je šla po gasilni aparat, Thomas pa je stekel k drvarnici, da bi ugotovil, kaj se dogaja. Sandra je prihitela z gasilnim aparatom in ga dala Thomasu, on pa je nato pogasil požar. Spominja se: »Če z možem ne bi posredovala, bi drvarnica lahko zgorela do tal.«

Kako to, da Thomasa in Sandre ni zajela panika in sta tako odločno naredila, kar je bilo potrebno? Skupaj s približno tisoč drugimi, ki delajo v podružnici Jehovovih prič v Seltersu v Nemčiji, sta se naučila, kako ravnati v primeru požara.

V 30-hektarskem kompleksu v Seltersu niso le pisarne in stanovanja, temveč tudi pralnica, tiskarna in različne delavnice. V teh prostorih je posebno tveganje za nastanek požara. Zato je tamkajšnji oddelek za varnost in okolje pripravil program izobraževanja o požarni varnosti. Najprej enota za hitro intervencijo vadi z lokalno gasilsko enoto. Nato pa osebje podružnice redno dela naslednje:

• vadi izvajanje evakuacije,

• sodeluje pri izobraževanju o požarni varnosti,

• se uči pogasiti začetni požar.

Tako si osebje pridobi veščine, ki so v nujnih primerih nepogrešljive.

Pri praktičnem usposabljanju se udeleženci učijo, kako varno pogasiti požar. Christin, ki se je o požarni varnosti nazadnje učila v osnovni šoli, takole opisuje praktične vaje, ki so jih imeli v podružnici: »Zgrabila sem gasilni aparat in izvlekla varovalko. Ognju sem se približala v smeri vetra, drugače bi mi plameni lahko švignili v obraz. Potem sem pogasila požar – in to čisto sama! Prav tako sem se naučila, kako pogasiti požar kot ekipa štirih ali petih ljudi.«

Daniel, ki v podružnici dela kot učitelj požarne varnosti, pravi, da praktične vaje »zmanjšajo strah pred ognjem«. Pojasnjuje: »Ko izbruhne požar, ljudje pogosto otrpnejo. Preplašeno razmišljajo: ‚Kaj naj naredim? Kako se uporablja gasilni aparat?‘ Toda če znajo ukrepati, zlahka preprečijo, da majhen požar preraste v ognjeni pekel.« Pravi, da se pri vajah »udeleženci naučijo, kako v nujnih primerih pravilno držati gasilni aparat in pogasiti požar. Postanejo dovolj samozavestni in pogumni, da ukrepajo, ko je to potrebno.«

Mnogi povejo, kako zelo hvaležni so za takšno usposabljanje. Christin, ki smo jo že omenili, priznava: »Prvič v življenju sem imela v rokah gasilni aparat. Mislim, da bi se moral vsak udeležiti takšnega usposabljanja.« Nadja, ki v podružnici pomaga kot prostovoljka s krajšim delovnikom in dela tudi na letališču, pravi: »V zadnjih desetih letih smo na letališču imeli samo teoretični pouk požarne varnosti. Toda praktično usposabljanje, ki smo ga imeli v podružnici, mi je pomagalo, da sem bolj prepričana vase. Če pride do požara, bom znala ukrepati.«

Sandra je prepričana, da ji je ravno usposabljanje v podružnici pomagalo, da je tako hitro ukrepala pri moževih starših. Pravi: »Ni me več tako strah uporabiti gasilni aparat. Dobro je, da imamo takšno usposabljanje vsako leto. Meni je zagotovo pomagalo.«

Lokalna gasilska enota redno izvaja praktične vaje na območju podružničnega urada. Vodja gasilske enote, Theo Neckermann, pojasnjuje, zakaj to delajo: »Naša gasilska enota je odgovorna za občino Selters, ki je na podeželju. Večina požarov, v katerih posredujemo, se zgodi v družinskih hišah ali stanovanjih. Podružnični kompleks je zaradi velikega zemljišča, ogromnih stavb in industrijske narave dela, ki se tam opravlja, posebnost v regiji. Da bi znali ustrezno ravnati v primeru požara v tem objektu, si moramo pridobiti dodatne veščine. Zato smo veseli in hvaležni, da imamo možnost vaditi tukaj.«

Več kot sto članov podružnične enote za hitro intervencijo izvaja akcije reševanja in gasilske vaje skupaj z gasilsko enoto. Prej omenjeni vodja gasilske enote pravi: »Občudujemo vašo enoto za hitro intervencijo. Brez njene pomoči in smernic gasilske vaje in intervencije ne bi potekale tako gladko.«

Gasilska enota in enota za hitro intervencijo sta pokazali svoje znanje nekega večera februarja 2014. Eno stanovanje v podružničnem kompleksu se je napolnilo z dimom. »Dim je bil tako gost, da nič nismo videli pred sabo,« se spominja Daniel, ki je bil prej omenjen. »Takoj smo poklicali gasilsko enoto in začeli evakuirati vseh 88 stanovanj. Ko so prišli gasilci, smo že evakuirali celo stavbo.« Vodja gasilske enote pravi: »Ne morem si predstavljati, da bi tako veliko stavbo v mestu, kot je Frankfurt, uspeli tako hitro evakuirati. Pokazali ste veliko discipliniranost in vaša enota za hitro intervencijo se je odlično odrezala!« Gasilci so ugotovili, zakaj se je kadilo, in vzrok odpravili. Nihče ni bil poškodovan in ni bilo večje materialne škode.

Vsi v podružnici v Seltersu upajo, da nikoli ne bo prišlo do večjega požara. Toda če do tega pride, so prostovoljci na to pripravljeni, saj so se naučili, kako zmagati v bitki z ognjem.