V soboto, 8. marca 2014, so učenci 136. razreda šole Gilead po petmesečnem obsežnem biblijskem izobraževanju prejeli diplome. V tej šoli se izkušeni Jehovove priče naučijo, kako so lahko še uspešnejši pri oznanjevanju in kako lahko sovernikom jačajo vero. Program je spremljalo 11.548 povabljenih. Nekateri so ga spremljali v živo v izobraževalnem središču Jehovovih prič v Pattersonu v New Yorku, drugi pa po videoprenosu na Jamajki, v Kanadi, Portoriku in drugod po Združenih državah.

»Ohranite isto stališče.« David Splane, član Vodstvenega organa Jehovovih prič in predsedujoči programa, je svoje uvodne besede vzel iz Filipljanom 2:5–7: »Ohranite isto stališče, kakršno je imel Kristus Jezus.« Ko je bil Jezus na zemlji, ni dal veliko na svoj položaj, ampak se je ponižno razdajal v Božji službi.

Na primer, Jezus je vsako Hudičevo skušnjavo zavrnil z besedami »Pisano je« in nato citiral iz govora, ki ga je imel Mojzes pred izraelskim narodom. (Matej 4:4, 7, 10; 5. Mojzesova 6:13, 16; 8:3) Čeprav bi lahko Jezus kot maziljeni Božji Sin govoril sam od sebe, je raje ponižno pokazal cenjenje do Mojzesovega dela. Podobno bi morali tudi mi priznati sposobnosti drugih in jih za to velikodušno pohvaliti.

Brat Splane je poudaril tudi pravilno stališče, ki ga je imel Jezus na koncu svojega usposabljanja na zemlji. Molil je namreč: »Jaz sem te oslavil na zemlji s tem, da sem dokončal delo, ki si mi ga naložil. Zato zdaj ti, Oče, oslavi mene pri sebi s slavo, ki sem jo imel pri tebi, preden je bil svet.« (Janez 17:4, 5) Jezus ni prosil za dodatne prednosti. Prosil je le, da bi po vrnitvi v nebesa dobil nazaj prejšnji položaj oziroma »svojo staro službo«. Podobno bi se morali tudi diplomanti šole Gilead, ko se vrnejo na dodelitev, bolj osrediniti na svoje delo kot pa na svoj položaj in tako posnemati Jezusa. Morali bi biti zadovoljni, tudi če ne dobijo dodatnih prednosti.

»Požrtvovalnost brez obžalovanja.« William Malenfant, ki pomaga učnemu odboru Vodstvenega organa, je diplomante spodbudil, naj posnemajo požrtvovalnost apostola Pavla, ki se ni oziral za tem, čemur se je zaradi Božje službe odpovedal. Napisal je: »Preteklost puščam zadaj in grem z iztegnjenimi rokami proti vsemu, kar je spredaj, naravnost proti cilju.« (Filipljanom 3:13, 14, Phillips)

Če bodo diplomanti požrtvovalni brez obžalovanja, bodo s tem posnemali zveste Božje služabnike iz biblijskih časov pa tudi iz današnjih. Brat Malenfant je citiral besede Clare Gerber Moyer, ki je Jehovu pričela služiti že v otroštvu. Napisala je: »Kakšna prednost se je ozreti na več kot 80 let posvečene službe Bogu – ne da bi kar koli obžalovala! Če bi lahko živela znova, bi živela enako.«

»Oznanjevanje Kraljestva skupaj z angeli in kot angeli.« Gerrit Lösch, član Vodstvenega organa, je diplomante spodbudil, da bi cenili posebni prednosti, ki ju uživajo oznanjevalci. Kot prvo – takrat ko oznanjujejo Božje sporočilo, ki govori o dobri novici o Kraljestvu, so na nek način Božji angeli. V Svetem pismu se namreč hebrejska in grška beseda za »angela« lahko prevaja tudi kot »sel«. In kot drugo – diplomanti dobro novico oznanjujejo pod vodstvom angelskih duhovnih bitij, tako kot je to počel učenec Filip. (Apostolska dela 8:26–35)

Nato je brat Lösch omenil kar nekaj doživetij, ki so jih imeli Jehovove priče pri oznanjevanju. Na primer, Gabino iz Mehike po navadi na vrata potrka enkrat ali dvakrat. Vendar pa je ob neki priložnosti potrkal štirikrat. Moški, ki je odprl vrata, je Gabinu povedal, da si je ravno nameraval vzeti življenje. »Ko ste potrkali četrtič,« je dejal moški, »sem okoli vratu že imel zanko. Ampak sem jo snel, da bi šel odpret vrata. Hvala, ker ste bili vztrajni. Če ne bi bili, bi se obesil.«

Čeprav so lahko nekatera takšna doživetja naključje, pa vemo, da pri mnogih ni tako. To dokazuje, da svetovno oznanjevanje vodijo Božji angeli. (Razodetje 14:6)

»Plemeniti bo blagoslovljen.« Michael Burnett, eden od učiteljev v šoli Gilead, je v svojem govoru uporabil zgled Judovega potomca Jabeza, ki »je užival večji ugled kakor njegovi bratje« oziroma je bil plemenitejši od njih. Jabez je k Bogu molil: »Ko bi me le blagoslovil in razširil moje ozemlje, ko bi bila tvoja roka z menoj in bi me obvaroval pred nesrečo.« (1. kroniška 4:9, 10)

Diplomanti lahko Jabezov zgled posnemajo tako, da so v svojih molitvah določni, še zlasti da Boga prosijo, naj jim pomaga ravnati v skladu z naučenim v šoli Gilead. Poleg tega lahko Boga tudi upravičeno prosijo, naj jih obvaruje pred nesrečo. To ne pomeni, da naj jih povsem zaščiti pred posledicami nesreče, temveč naj jim pomaga, da jih velika žalost ali posledice zla ne bi zlomile. Bog je Jabezovo molitev uslišal, in enako bo uslišal tudi diplomante šole Gilead.

»Naj vaš ogenj vedno gori.« Mark Noumair, eden od učiteljev v šoli Gilead in pomočnik učnega odbora, je svoj govor razvijal na vrsticah iz 1. Tesaloničanom 5:16–19. Tako kot dobesedni ogenj za gorenje potrebuje gorivo, kisik in toploto, tudi diplomanti potrebujejo troje, da se ogenj njihovega navdušenja za krščansko službo ne bi polegel.

Prvo, »vedno se veselite«. (1. Tesaloničanom 5:16) Diplomanti si lahko veselje, ki bo razvnemalo navdušenost, pridobijo s poglobljenim premišljevanjem o tem, kakšen blagoslov je imeti Jehovovo odobravanje. Drugo, »nenehno molite«. (1. Tesaloničanom 5:17) Molitev je kot kisik, ki ogenj ohranja pri življenju. Svoje molitve bi morali podaljševati in v njih izlivati svoje srce. Tretje, »za vse se zahvaljujte«. (1. Tesaloničanom 5:18) Kadar smo hvaležni, v svoj odnos z Jehovom ter brati in sestrami vnesemo toplino. Brat Noumair je dejal: »Gojite toplega, hvaležnega duha, ki je pravo nasprotje mrzlemu, kritičnemu duhu.«

»Skupaj z nebesnim prostranstvom hvalite Jehova.« Sam Roberson, učitelj z oddelka za teokratične šole, je uvodne besede temeljil na biblijskih vrsticah, ki govorijo, da sonce, luna in zvezde hvalijo Jehova. (Psalm 19:1; 89:37; 148:3) Povedal je, da so imeli tudi diplomanti prednost hvaliti Jehova. Pod njegovim vodstvom so diplomanti uprizorili nekaj doživetij, ki so jih med šolanjem izkusili na oznanjevanju. Na primer, eden od diplomantov se je zahvalil nekemu moškemu na invalidskem vozičku. Ta moški je bil namreč bratu hvaležen, ker je ustavil avto, da je lahko prečkal cesto. Sledil je pogovor in moški je privolil v brezplačen svetopisemski tečaj. Ko je diplomant v naslednjih tednih vodil tečaj s tem moškim, je lahko pričeval številnim posameznikom, ki so obiskali tega njegovega učenca. Zaradi tega prvega pogovora je bilo vzpostavljenih vsega skupaj osem svetopisemskih tečajev.

»Jačajte se z Božjim izobraževanjem.« Donald Gordon, pomočnik založniškega odbora, je intervjuval dva para iz 136. razreda. Eden od intervjuvanih bratov je povedal, da so se celotno šolanje poudarjale besede iz Efežanom 3:16–20. Diplomanti so se iz tega naučili, da se bodo ojačali, če bodo ponižni in dostopni ter bodo priznavali, da ima Jehova za vsakega svojega služabnika še veliko dela. Ena od intervjuvanih sester je cenila, da je eden od učiteljev diplomante spodbudil, naj ne bodo kot velika riba v majhnem akvariju, v katerem ni prostora za rast, ampak naj bodo kot majhna riba v prostranem oceanu. Rekla je: »Iz tega sem se naučila, da mi bo Jehova pomagal duhovno rasti, če se bom v njegovi organizaciji vedla kot majhna.«

»Naj se vas Jehova spominja vam v dobro.« Mark Sanderson, član Vodstvenega organa, je na podelitvi diplom podal osrednji govor. Temo je vzel iz Nehemijeve molitve: »Spominjaj se me, o moj Bog, meni v dobro.« (Nehemija 5:19; 13:31) Nehemija ni bilo strah, da bi Jehova njega in delo, ki ga je zanj opravljal, morda pozabil. Boga je prosil, naj se ga spominja z naklonjenostjo in naj ga blagoslavlja.

Podobno so lahko diplomanti prepričani, da se jih bo Jehova spominjal njim v dobro, če bodo ravnali po osnovnih načelih, ki so se jih naučili v šoli Gilead. Na primer, pri bogočastju bi moral biti njihov glavni motiv ljubezen do Jehova, in to ljubezen iz vsega srca. (Marko 12:30) Abraham je ljubil Jehova z vsem svojim srcem in zato se ga je Jehova spominjal z naklonjenostjo. Še tisoč let po njegovi smrti ga je Bog imenoval »moj prijatelj«. (Izaija 41:8)

Brat Sanderson je nato diplomante spomnil, naj ljubijo bližnje, še zlasti svoje krščanske brate in sestre. (Marko 12:31) Podobno kot usmiljeni Samarijan, ki »se je pokazal bližnjega temu, ki je padel med razbojnike«, bi morali tudi diplomanti prevzeti pobudo in priskočiti na pomoč tistim, ki to potrebujejo. (Luka 10:36) To misel je podkrepil z zgledom Nicholasa Kovalaka, ki je prav tako diplomiral v šoli Gilead in je služil kot območni nadzornik. Ta brat je bil znan po svoji toplini in ljubezni. Nekoč je nekega potujočega nadzornika in njegovo ženo spodbudil k marljivemu oznanjevanju z besedami: »Zgodaj v dnevu, zgodaj v tednu, zgodaj v mesecu, zgodaj v letu.« Ko je nekaj dni opazoval nadzornikovo ženo, ji je rekel: »Pozabi, kaj sem rekel. Že zdaj delaš zelo veliko. Upočasni tempo, da boš lahko Jehovu dolgo služila.« Njegov prijazni in sočutni nasvet ji pomaga, da lahko v polnočasni službi vztraja že desetletja.

Na koncu je brat Sanderson diplomante spodbudil, naj v skladu z namenom tega šolanja poučujejo in usposabljajo druge. (2. Timoteju 2:2) Medtem ko bodo na svojih dodelitvah krepili in utrjevali bratovščino, so lahko prepričani, da se jih bo Jehova spominjal njim v dobro. (Psalm 20:1–5)

Zadnji del programa. Zatem ko so diplomanti prejeli diplome, je eden od njih v imenu celotnega razreda prebral zahvalno pismo. Program se je sklenil tako, da je 15 predstavnikov tega razreda brez glasbene spremljave zapelo pesem številka 123 z naslovom »Pastirji – ljudje darovi«, ki jo najdemo v pesmarici Pel bom Jehovu.