Danielle, Jehovova priča iz Južne Afrike, je v kavarni našla torbo, ki jo je pozabila stranka. V torbi je bila denarnica z denarjem in kreditnimi karticami. Odločena je bila, da torbo vrne lastniku, zato je v njej iskala naslov ali telefonsko številko. Vendar je našla samo ime in priimek moškega. Skušala ga je kontaktirati preko njegove banke, vendar neuspešno. To je ni ustavilo. Poklicala je telefonsko številko, ki jo je našla na zdravniškem receptu. Ženska, ki se je javila, se je strinjala, da Daniellino telefonsko številko posreduje moškemu.

 Moški je bil presenečen, ko so ga poklicali iz zdravniške ordinacije in mu povedali, da je Danielle našla njegovo torbo in mu jo želi vrniti. Ko je prišel po torbo, sta ga pričakala Danielle in njen oče. Izkoristila sta priložnost in mu povedala, zakaj sta ga tako vneto iskala. Pojasnila sta mu, da se kot Jehovovi priči trudita živeti v skladu s svetopisemskimi načeli. Zato želita vedno ravnati pošteno. (Hebrejcem 13:18)

 Čez nekaj ur jima je moški poslal sporočilo in se jima še enkrat zahvalil, ker sta mu vrnila torbo in denarnico. Napisal je: »Zelo cenim, da sta se tako potrudila in me našla. V veselje mi je bilo spoznati vas in vašo družino. Vaše ljubeznivosti in prijaznosti ne bom nikoli pozabil. Iz hvaležnosti bi vam rad dal prispevek. Vem, da se pri služenju Bogu žrtvujete. Vaša dejanja so dokaz, da ste dobri ljudje. To se lepo vidi iz Danielline poštenosti in značajnosti. Še enkrat hvala in naj vas Bog blagoslovi pri vašem delu.«

 Čez nekaj mesecev je Daniellin oče z moškim ponovno prišel v stik. Moški mu je povedal, da je pred kratkim v neki trgovini na tleh našel izgubljeno torbo. Ko je našel lastnico in ji torbo vrnil, ji je povedal, kaj ga je k temu navedlo. Pojasnil ji je, da je pred kratkim bil tudi sam deležen enakega poštenega dejanja. Dodal je: »Majhno dejanje poštenosti in prijaznosti vodi k naslednjemu takšnemu dejanju. To vsem nam polepša življenje.«